Page 34 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
2 Pojmovanje koncepta zunanjega izvajanja dejavnosti
Obstaja namreč nevarnost, da zunanji izvajalec dejavnosti ne
bo izvajal skladno s pričakovanji, standardi in poslovno vizijo.
• Obseg, način in višina plačila morajo biti v pogodbi o sodelo-
vanju med partnerjema izredno natančno opredeljeni. Zuna-
nji izvajalec namreč lahko prične zaračunavati tako imenovane
»skrite stroške«, in sicer za storitve, za katere je organizacija
menila, da so že vključene v pogodbi.
• Pri prenosu dejavnosti na zunanjega izvajalca obstaja nevar-
nost zlorabe zaupnih podatkov. Temu se je moč izogniti s te-
meljitim preverjanjem izvajalca in natančno opredelitvijo dolo-
čil varovanja tajnosti podatkov v pogodbi.
• Težave s kakovostjo nad izvedenimi storitvami. Organizacija
namreč pogosto izgubi nadzor nad kakovostjo storitev, sicer
zaupano zunanjemu izvajalcu. Ko na slabšo kakovost storitev
opozorijo končni odjemalci in upad prihodkov, po navadi sta-
bilizacija stanja terja veliko finančnih sredstev in angažiranja
dodatnih virov sredstev.
2.5 Zaupanje med deležniki zunanjega izvajanja dejavnosti
Zaupanje med deležniki dajalca oziroma prenosnika in prevzemnika
dejavnosti v zunanje izvajanje predstavlja osnovo za obstoj in ure-
sničitev želje po razvoju partnerskega odnosa čim daljše ročnosti.
Izbira zanesljivega, strokovnega in zaupanja vrednega izvajalca je
zato na strani organizacije, ki dejavnost oddaja, ključno jamstvo za
dosego želenih učinkov poslovanja. Dolgoročno pa medsebojno za-
upanje utrjujejo tudi v preteklosti uspešno rešena nesoglasja in mo-
rebitne dodatne prilagoditve potrebam katerega koli od poslovnih
partnerjev.
Ne glede na navedeno v temelju zaupanje utrjujejo tudi podrobno
in jasno opredeljena pogodbena določila, s čimer se že v naprej izo-
gnemo morebitnim nesoglasjem, oziroma partnerja s tem dorečeta
možnosti in načine razreševanja neželenih situacij.
V pogodbi o sodelovanju naj bodo zato opredeljeni (najmanj) na-
slednji elementi:
• Pričakovani časovni roki izvedenih storitev oziroma izdelkov.
32
Obstaja namreč nevarnost, da zunanji izvajalec dejavnosti ne
bo izvajal skladno s pričakovanji, standardi in poslovno vizijo.
• Obseg, način in višina plačila morajo biti v pogodbi o sodelo-
vanju med partnerjema izredno natančno opredeljeni. Zuna-
nji izvajalec namreč lahko prične zaračunavati tako imenovane
»skrite stroške«, in sicer za storitve, za katere je organizacija
menila, da so že vključene v pogodbi.
• Pri prenosu dejavnosti na zunanjega izvajalca obstaja nevar-
nost zlorabe zaupnih podatkov. Temu se je moč izogniti s te-
meljitim preverjanjem izvajalca in natančno opredelitvijo dolo-
čil varovanja tajnosti podatkov v pogodbi.
• Težave s kakovostjo nad izvedenimi storitvami. Organizacija
namreč pogosto izgubi nadzor nad kakovostjo storitev, sicer
zaupano zunanjemu izvajalcu. Ko na slabšo kakovost storitev
opozorijo končni odjemalci in upad prihodkov, po navadi sta-
bilizacija stanja terja veliko finančnih sredstev in angažiranja
dodatnih virov sredstev.
2.5 Zaupanje med deležniki zunanjega izvajanja dejavnosti
Zaupanje med deležniki dajalca oziroma prenosnika in prevzemnika
dejavnosti v zunanje izvajanje predstavlja osnovo za obstoj in ure-
sničitev želje po razvoju partnerskega odnosa čim daljše ročnosti.
Izbira zanesljivega, strokovnega in zaupanja vrednega izvajalca je
zato na strani organizacije, ki dejavnost oddaja, ključno jamstvo za
dosego želenih učinkov poslovanja. Dolgoročno pa medsebojno za-
upanje utrjujejo tudi v preteklosti uspešno rešena nesoglasja in mo-
rebitne dodatne prilagoditve potrebam katerega koli od poslovnih
partnerjev.
Ne glede na navedeno v temelju zaupanje utrjujejo tudi podrobno
in jasno opredeljena pogodbena določila, s čimer se že v naprej izo-
gnemo morebitnim nesoglasjem, oziroma partnerja s tem dorečeta
možnosti in načine razreševanja neželenih situacij.
V pogodbi o sodelovanju naj bodo zato opredeljeni (najmanj) na-
slednji elementi:
• Pričakovani časovni roki izvedenih storitev oziroma izdelkov.
32
