Page 45 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Prehod k virtualni organiziranosti 2.8
2.8 Prehod k virtualni organiziranosti
Virtualizacija organizacij je v določenih primerih organsko nadalje-
vanje in stopnjevanje strateških povezav z zunanjimi izvajalci de-
javnosti. Megatrendi, ki spodbujajo nastajanje virtualnih organiza-
cij, so povezani predvsem z razvojem informacijske in komunikacij-
ske tehnologije ter z globalizacijo gospodarstva. Proizvodi in stori-
tve postajajo vedno bolj odvisni od informacijske tehnologije, večino
dodane vrednosti pa prispevata znanje in obdelava informacij v naj-
širšem pomenu besede (Bavec in Manzin 2011, 9).
Virtualnost organizacije v povezavi z zunanjim izvajanjem dejav-
nosti lahko razumemo kot začasno poslovno povezovanje oziroma
pri hkratnem sodelovanju večjega števila deležnikov kot mrežo med-
sebojno neodvisnih organizacij. Nadgradnja sodelovanja in vključe-
vanje večjega števila zunanjih izvajalcev dejavnosti v poslovne pro-
cese naročnika sledita le enemu cilju in ta je dosega konkurenčne
prednosti v relaciji do svojih konkurentov. Bavec in Manzin (2011,
33) ugotavljata, da se virtualne organizacije s poslovnega vidika v ni-
čemer ne razlikujejo od tradicionalnih, zato se samo po sebi razume,
da morajo poslovati z najmanjšimi možnimi stroški in si zagotavljati
dostop do relevantnega znanja.
Zato so vse oblike tradicionalnega poslovnega povezovanja zna-
čilne tudi za virtualne organizacije. Razlika je le v tem, da si posta-
vljajo virtualne organizacije za temeljni cilj prožnost in prilagodlji-
vost.
Poleg najpomembnejše prednosti virtualnih struktur oziroma or-
ganizacij, ki jo enačimo s hitrejšim prilagajanjem na vplive iz okolja
in stroškovno učinkovitostjo, Fajfar in Cvirn (2002, 232) navajata še
druge prednosti:
• geografske razdalje zaradi uporabe informacijsko telekomuni-
kacijske infrastrukture ne predstavljajo ovir;
• minimiranje negativnih učinkov zunanjih vplivov, kot so pro-
metne in vremenske nevšečnosti, naravne nezgode in drugo;
• če je možno in tudi organizirano delo na daljavo, problem vsa-
kodnevnega potovanja na eno lokacijo odpade. Ob tem so izka-
zano ugodni tudi ekološki učinki;
43
2.8 Prehod k virtualni organiziranosti
Virtualizacija organizacij je v določenih primerih organsko nadalje-
vanje in stopnjevanje strateških povezav z zunanjimi izvajalci de-
javnosti. Megatrendi, ki spodbujajo nastajanje virtualnih organiza-
cij, so povezani predvsem z razvojem informacijske in komunikacij-
ske tehnologije ter z globalizacijo gospodarstva. Proizvodi in stori-
tve postajajo vedno bolj odvisni od informacijske tehnologije, večino
dodane vrednosti pa prispevata znanje in obdelava informacij v naj-
širšem pomenu besede (Bavec in Manzin 2011, 9).
Virtualnost organizacije v povezavi z zunanjim izvajanjem dejav-
nosti lahko razumemo kot začasno poslovno povezovanje oziroma
pri hkratnem sodelovanju večjega števila deležnikov kot mrežo med-
sebojno neodvisnih organizacij. Nadgradnja sodelovanja in vključe-
vanje večjega števila zunanjih izvajalcev dejavnosti v poslovne pro-
cese naročnika sledita le enemu cilju in ta je dosega konkurenčne
prednosti v relaciji do svojih konkurentov. Bavec in Manzin (2011,
33) ugotavljata, da se virtualne organizacije s poslovnega vidika v ni-
čemer ne razlikujejo od tradicionalnih, zato se samo po sebi razume,
da morajo poslovati z najmanjšimi možnimi stroški in si zagotavljati
dostop do relevantnega znanja.
Zato so vse oblike tradicionalnega poslovnega povezovanja zna-
čilne tudi za virtualne organizacije. Razlika je le v tem, da si posta-
vljajo virtualne organizacije za temeljni cilj prožnost in prilagodlji-
vost.
Poleg najpomembnejše prednosti virtualnih struktur oziroma or-
ganizacij, ki jo enačimo s hitrejšim prilagajanjem na vplive iz okolja
in stroškovno učinkovitostjo, Fajfar in Cvirn (2002, 232) navajata še
druge prednosti:
• geografske razdalje zaradi uporabe informacijsko telekomuni-
kacijske infrastrukture ne predstavljajo ovir;
• minimiranje negativnih učinkov zunanjih vplivov, kot so pro-
metne in vremenske nevšečnosti, naravne nezgode in drugo;
• če je možno in tudi organizirano delo na daljavo, problem vsa-
kodnevnega potovanja na eno lokacijo odpade. Ob tem so izka-
zano ugodni tudi ekološki učinki;
43
