Page 47 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Prehod k virtualni organiziranosti 2.8
usklajevati temeljne sposobnosti in deliti znanje preko usklajenih
medsebojnih procesov.
Preklopno načelo predstavlja temeljno paradigmo koncepta virtu-
alnih organizacij. Prilagodljivost in hitrost prenosa dejavnosti k zu-
nanjim izvajalcem dejavnosti, nazaj k naročniku ali celo drugemu iz-
vajalcu, postavlja na tako visoko raven, da lahko govorimo o dejan-
skem vklapljanju in izklapljanju izvajalcev, organizacija pa pri tem
ne čuti negativnih posledic menjav.
Bavec (2003, 161) meni, da gre namreč pri virtualni organizirano-
sti za možnost takojšnje zamenjave določene poslovne dejavnosti,
saj so bile te že v osnovi načrtovane popolnoma neodvisno od kon-
kretnega izvajalca. Pojasnjuje tudi (prav tam), da se proces vključe-
vanja (alokacije) in izključevanja (dealokacije) imenuje preklaplja-
nje in da je vloga preklopnega načela primerljiva z delitvijo dela in
s specializacijo v tradicionalnih organizacijah. Pri preklopnem na-
čelu pa je tudi po našem mnenju treba upoštevati tudi stroške, ki
jih povzroči vsaka zamenjava zunanjih izvajalcev dejavnosti. Z eko-
nomskega zornega kota je preklopno načelo smiselno uporabiti le v
primerih, ko so stroški zamenjave izvajalca manjši od stroškov, če te
iste izvajalce obdržimo.
Ob opredelitvi pomena preklopnega načela se nam v nadaljevanju
zdi smotrno v kratkem razjasniti še pojem metamanagement. Meta-
management je namreč management virtualno organiziranih dejav-
nosti in iz tega sledi tudi nekoliko drugačna definicija virtualne orga-
nizacije, ki glasi: »virtualna organizacija je ciljno usmerjeno podjetje,
ki ga upravlja meta management« (Bavec in Manzin 2011, 88).
Oziraje se na dejstvo, da se management v virtualnih organiza-
cijah po svojem poslanstvu vse bolj odmika od klasičnih metod
upravljanja in se usmerja v sodelovalni, posvetovalni, mentorski
odnos, skratka na meta raven, Mowshowitz (1999, 6–18) metama-
nagementu pripisuje pet temeljnih nalog:
• načrtovanje in analiziranje abstraktnih zahtev (logično defini-
rane potrebe po določenih dejavnostih, ki so opredeljene ne
glede na to, kdo jih bo izvajal),
• identifikacija možnih izvajalcev,
45
usklajevati temeljne sposobnosti in deliti znanje preko usklajenih
medsebojnih procesov.
Preklopno načelo predstavlja temeljno paradigmo koncepta virtu-
alnih organizacij. Prilagodljivost in hitrost prenosa dejavnosti k zu-
nanjim izvajalcem dejavnosti, nazaj k naročniku ali celo drugemu iz-
vajalcu, postavlja na tako visoko raven, da lahko govorimo o dejan-
skem vklapljanju in izklapljanju izvajalcev, organizacija pa pri tem
ne čuti negativnih posledic menjav.
Bavec (2003, 161) meni, da gre namreč pri virtualni organizirano-
sti za možnost takojšnje zamenjave določene poslovne dejavnosti,
saj so bile te že v osnovi načrtovane popolnoma neodvisno od kon-
kretnega izvajalca. Pojasnjuje tudi (prav tam), da se proces vključe-
vanja (alokacije) in izključevanja (dealokacije) imenuje preklaplja-
nje in da je vloga preklopnega načela primerljiva z delitvijo dela in
s specializacijo v tradicionalnih organizacijah. Pri preklopnem na-
čelu pa je tudi po našem mnenju treba upoštevati tudi stroške, ki
jih povzroči vsaka zamenjava zunanjih izvajalcev dejavnosti. Z eko-
nomskega zornega kota je preklopno načelo smiselno uporabiti le v
primerih, ko so stroški zamenjave izvajalca manjši od stroškov, če te
iste izvajalce obdržimo.
Ob opredelitvi pomena preklopnega načela se nam v nadaljevanju
zdi smotrno v kratkem razjasniti še pojem metamanagement. Meta-
management je namreč management virtualno organiziranih dejav-
nosti in iz tega sledi tudi nekoliko drugačna definicija virtualne orga-
nizacije, ki glasi: »virtualna organizacija je ciljno usmerjeno podjetje,
ki ga upravlja meta management« (Bavec in Manzin 2011, 88).
Oziraje se na dejstvo, da se management v virtualnih organiza-
cijah po svojem poslanstvu vse bolj odmika od klasičnih metod
upravljanja in se usmerja v sodelovalni, posvetovalni, mentorski
odnos, skratka na meta raven, Mowshowitz (1999, 6–18) metama-
nagementu pripisuje pet temeljnih nalog:
• načrtovanje in analiziranje abstraktnih zahtev (logično defini-
rane potrebe po določenih dejavnostih, ki so opredeljene ne
glede na to, kdo jih bo izvajal),
• identifikacija možnih izvajalcev,
45
