Page 46 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
2 Pojmovanje koncepta zunanjega izvajanja dejavnosti
• manjše organizacije v sestavi virtualne organizacije laže konku-
rirajo mnogo večjim organizacijam;
• tveganje je porazdeljeno med organizacije v mreži, kar pa pove-
čuje medsebojno soodvisnost;
• dolgoročno zmanjšanje režijskih stroškov.
Izražene prednosti tovrstnih ureditev poslovnih povezav organi-
zacije tako omogočajo in ne nazadnje olajšujejo doseganje zastavlje-
nih ciljev optimizacije poslovanja, povečujejo zadovoljstvo partner-
jev v menjalnih razmerjih in zagotavljajo ustrezno trajnostno rast.
Tako imenovana virtualnost organizacije se je pojavila povsem
spontano, predvsem pa kot odgovor na vplive poslovnega okolja. V
povezavi z zunanjim izvajanjem dejavnosti virtualnost omenjamo
ravno iz razloga vzgibov tradicionalnih organizacij, ki se največkrat
odražajo v zmanjševanju stroškov poslovanja. Prehod in nastanek
tradicionalne organizacije k virtualni strukturiranosti Kovačič (2007
po Weber 2011, 3) razvršča v tri stopnje.
• Prva stopnja – govorimo o zunanjem izvajanju dejavnosti, v naj-
večji meri in z namenom zniževanja stroškov poslovanja. Iz tega
lahko sklepamo, da organizacije, ki že sedaj sodelujejo z zu-
nanjimi izvajalci, nevede tvorijo virtualne poslovne mreže ozi-
roma ustvarjajo pogoje za nastanke.
• Druga stopnja – sodelovanje med organizacijami preide v stra-
teško povezavo z namenom delitve dela in tudi združevanja iz-
kušenj.
• Tretja stopnja – pomeni prehod in povezovanje v virtualne or-
ganizacije s ciljem povečevanja prilagodljivosti.
Kovačič (2007) ugotavlja tudi, da se v strokovnih krogih preuče-
vanja organiziranosti poslovnih povezav med organizacijami poiz-
kuša definirati še četrto – naslednjo stopnjo nastajanja virtualnih
organizacij. To najpogosteje omenjajo kot nekakšno množico vseh,
z informacijskimi sistemi medsebojno prepletenih subjektov, ki se
po potrebi vključujejo v mrežo različnih virtualnih organizacij.
V nadaljevanju Kovačič (2007) pojasnjuje, da je glavna razlika med
zunanjim izvajanjem dejavnosti oziroma strateškimi povezavami in
virtualnim organiziranjem v tem, da virtualna organizacija poskuša
44
• manjše organizacije v sestavi virtualne organizacije laže konku-
rirajo mnogo večjim organizacijam;
• tveganje je porazdeljeno med organizacije v mreži, kar pa pove-
čuje medsebojno soodvisnost;
• dolgoročno zmanjšanje režijskih stroškov.
Izražene prednosti tovrstnih ureditev poslovnih povezav organi-
zacije tako omogočajo in ne nazadnje olajšujejo doseganje zastavlje-
nih ciljev optimizacije poslovanja, povečujejo zadovoljstvo partner-
jev v menjalnih razmerjih in zagotavljajo ustrezno trajnostno rast.
Tako imenovana virtualnost organizacije se je pojavila povsem
spontano, predvsem pa kot odgovor na vplive poslovnega okolja. V
povezavi z zunanjim izvajanjem dejavnosti virtualnost omenjamo
ravno iz razloga vzgibov tradicionalnih organizacij, ki se največkrat
odražajo v zmanjševanju stroškov poslovanja. Prehod in nastanek
tradicionalne organizacije k virtualni strukturiranosti Kovačič (2007
po Weber 2011, 3) razvršča v tri stopnje.
• Prva stopnja – govorimo o zunanjem izvajanju dejavnosti, v naj-
večji meri in z namenom zniževanja stroškov poslovanja. Iz tega
lahko sklepamo, da organizacije, ki že sedaj sodelujejo z zu-
nanjimi izvajalci, nevede tvorijo virtualne poslovne mreže ozi-
roma ustvarjajo pogoje za nastanke.
• Druga stopnja – sodelovanje med organizacijami preide v stra-
teško povezavo z namenom delitve dela in tudi združevanja iz-
kušenj.
• Tretja stopnja – pomeni prehod in povezovanje v virtualne or-
ganizacije s ciljem povečevanja prilagodljivosti.
Kovačič (2007) ugotavlja tudi, da se v strokovnih krogih preuče-
vanja organiziranosti poslovnih povezav med organizacijami poiz-
kuša definirati še četrto – naslednjo stopnjo nastajanja virtualnih
organizacij. To najpogosteje omenjajo kot nekakšno množico vseh,
z informacijskimi sistemi medsebojno prepletenih subjektov, ki se
po potrebi vključujejo v mrežo različnih virtualnih organizacij.
V nadaljevanju Kovačič (2007) pojasnjuje, da je glavna razlika med
zunanjim izvajanjem dejavnosti oziroma strateškimi povezavami in
virtualnim organiziranjem v tem, da virtualna organizacija poskuša
44
