Page 53 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
Pomen interesov v nevladni organizaciji 5.1
klicna združenja ali združenja staršev in učiteljev; kjer člani za-
upajo upravljanje organizacije upravnemu organu, ta pa je nato
odgovoren njim;
• podporniki, kot so npr. posamezni donatorji, fundacije, korpo-
racije, vladne agencije in druge organizacije ter skupine, ki fi-
nančno ali drugače prispevajo;
• upravičenci ali uporabniki – tisti, ki na tak ali drugačen način
prejemajo storitve ali koristi iz dejavnosti organizacije, v neka-
terih primerih (npr. varstvo okolja) tudi javnost;
• plačano in prostovoljno osebje – tisti, ki delajo za organizacijo
za polni ali delni delovni čas ali prostovoljno, vključno s sveto-
valci;
• izvajalci in sodelujoče organizacije, kot so dobavitelji materiala
ali kupci storitev, fundacije, vladne agencije in druge neprofitne
organizacije, ki so del skupnih programov in projektov;
• javne agencije, kot npr. nadzorne in regulacijske agencije.
Različni avtorji so identificirali različne deležnike v neprofitnih
organizacijah. Tako Adil Najam (1996, 341) odgovornost neprofi-
tne organizacije omeji na odgovornost do pokroviteljev, uporabni-
kov in njih samih. Brown in Moore (2001, 261) nato identificirata
ključne deležnike v neprofitnih organizacijah, ki so: uporabniki, do-
natorji in drugi oskrbovalci virov, strokovnjaki/regulatorji, zapo-
sleni, zainteresirana javnost, politični vplivni deležniki, člani, splo-
šna javnost in mediji. Za izhodišče definiranja deležnikov je treba
upoštevati spoznanja Candlerja in Dumonta (2010, 262), ki defini-
rata različne deležnike, ki so: člani, stranke, odjemalci, donatorji,
državni organi/lokalna skupnost, širša javnost, mediji, osebje in par-
tnerji/zavezniki.
Kanter in Summers (1994, 221) trdita, da je odzivanje na potrebe
deležnikov v neprofitnih organizacijah v veliki meri povezano z do-
seganjem njihovega poslanstva in storitev, ki jih ponujajo. V naspro-
tju s podjetji, katerih glavni cilj je finančni dobiček, je v neprofitnem
svetu poslanstvo tisto, ki je na koncu pomembno. Povedano prepro-
sto, nevladne organizacije delujejo v želji po uresničevanju poslan-
stva, in ne dobička.
51
klicna združenja ali združenja staršev in učiteljev; kjer člani za-
upajo upravljanje organizacije upravnemu organu, ta pa je nato
odgovoren njim;
• podporniki, kot so npr. posamezni donatorji, fundacije, korpo-
racije, vladne agencije in druge organizacije ter skupine, ki fi-
nančno ali drugače prispevajo;
• upravičenci ali uporabniki – tisti, ki na tak ali drugačen način
prejemajo storitve ali koristi iz dejavnosti organizacije, v neka-
terih primerih (npr. varstvo okolja) tudi javnost;
• plačano in prostovoljno osebje – tisti, ki delajo za organizacijo
za polni ali delni delovni čas ali prostovoljno, vključno s sveto-
valci;
• izvajalci in sodelujoče organizacije, kot so dobavitelji materiala
ali kupci storitev, fundacije, vladne agencije in druge neprofitne
organizacije, ki so del skupnih programov in projektov;
• javne agencije, kot npr. nadzorne in regulacijske agencije.
Različni avtorji so identificirali različne deležnike v neprofitnih
organizacijah. Tako Adil Najam (1996, 341) odgovornost neprofi-
tne organizacije omeji na odgovornost do pokroviteljev, uporabni-
kov in njih samih. Brown in Moore (2001, 261) nato identificirata
ključne deležnike v neprofitnih organizacijah, ki so: uporabniki, do-
natorji in drugi oskrbovalci virov, strokovnjaki/regulatorji, zapo-
sleni, zainteresirana javnost, politični vplivni deležniki, člani, splo-
šna javnost in mediji. Za izhodišče definiranja deležnikov je treba
upoštevati spoznanja Candlerja in Dumonta (2010, 262), ki defini-
rata različne deležnike, ki so: člani, stranke, odjemalci, donatorji,
državni organi/lokalna skupnost, širša javnost, mediji, osebje in par-
tnerji/zavezniki.
Kanter in Summers (1994, 221) trdita, da je odzivanje na potrebe
deležnikov v neprofitnih organizacijah v veliki meri povezano z do-
seganjem njihovega poslanstva in storitev, ki jih ponujajo. V naspro-
tju s podjetji, katerih glavni cilj je finančni dobiček, je v neprofitnem
svetu poslanstvo tisto, ki je na koncu pomembno. Povedano prepro-
sto, nevladne organizacije delujejo v želji po uresničevanju poslan-
stva, in ne dobička.
51
