Page 56 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
5 Deležniki in interesi v nevladnih organizacijah
Brown (2004, 226–227) menita, da člani upravnih odborov in direk-
torji nevladnih organizacij med kazalnike učinkovitosti članov od-
bora štejejo predvsem: (a) (kakovostno) udeleževanje na (obveznih)
srečanjih in prireditvah, (b) poznavanje poslanstva, storitev, progra-
mov, (c) splošen občutek do splošnih vprašanj, s katerimi se soočajo
nevladne organizacije in (d) zagotavljanje potrebne pomoči. Zani-
mivo je, da Ostrower (2007) ter Du Bois et al. (2009) ugotavljajo, da
heterogenost članov upravnega odbora vpliva na razvoj politik od-
bora in posledično organizacije, vendar Caers et al. (2006) menijo, da
jakost in smer teh interesov še ni nedvoumno raziskana. Če so ma-
nagerji nevladne organizacije tudi donatorji, pa prihaja do zmanjša-
nja razhajanj med interesi donatorjev in upravljavcev, zato je dobro
vključiti tudi zunanje opazovalce v odbore nevladnih organizacij (de
Andre’s-Alonso, Azofra-Palenzuela in Romero-Merino 2009).
Wellens in Jegers (2014a, 230) ob pregledu literature ugotavljata,
da se omejeno število študij osredotoča na potrebe in cilje neprofi-
tnih managerjev in da te dajejo velik pomen agencijski teoriji, ki do-
deljuje managerju vlogo zastopnika interesov upravnega/nadzorne-
ga odbora. Kot rečeno, je agencijska teorija prav gotovo dragocena,
vendar lahko šele uporaba modela, ki poudarja pomen vseh deležni-
kov na odgovornost, daje celosten pogled na obravnavano tematiko.
Zaposlovanje zaposlenih v nevladnih organizacijah je dragoceno,
ne samo zato, ker so to pomembni sodelavci v svetu, kjer vlada kon-
kurenca za zaposlovanje najboljših, ampak tudi zato, ker se učin-
kovitost storitev izboljšuje, če je večje zadovoljstvo zaposlenih na
delovnem mestu (Parlalis 2011, 200). Narcy (2011, 315) trdi, da se v
nevladnih organizacijah zaposlujejo osebe, ki jih vodi notranja mo-
tivacija, spodbuja smiselnost njihovega dela in želja, da bi pozitivno
vplivali na življenje ljudi. Moynihan in Pandey (2007, 206) pa ugota-
vljata, da spodbujanje zaposlenih s spodbujanjem izražanja mnenj
in pooblaščanja nista dragocena le v času organizacijskih sprememb.
Pozitiven odnos se kaže tudi med upoštevanjem in opolnomoče-
njem zaposlenih in zadovoljstvom zaposlenih ter doseganjem po-
slanstva nevladne organizacije. Prav tako se kaže povezava med po-
sameznimi vrednotami/potrebami zaposlenih in poslanstvom ne-
vladne organizacije, ki lahko pozitivno vpliva na dolgoročno zave-
54
Brown (2004, 226–227) menita, da člani upravnih odborov in direk-
torji nevladnih organizacij med kazalnike učinkovitosti članov od-
bora štejejo predvsem: (a) (kakovostno) udeleževanje na (obveznih)
srečanjih in prireditvah, (b) poznavanje poslanstva, storitev, progra-
mov, (c) splošen občutek do splošnih vprašanj, s katerimi se soočajo
nevladne organizacije in (d) zagotavljanje potrebne pomoči. Zani-
mivo je, da Ostrower (2007) ter Du Bois et al. (2009) ugotavljajo, da
heterogenost članov upravnega odbora vpliva na razvoj politik od-
bora in posledično organizacije, vendar Caers et al. (2006) menijo, da
jakost in smer teh interesov še ni nedvoumno raziskana. Če so ma-
nagerji nevladne organizacije tudi donatorji, pa prihaja do zmanjša-
nja razhajanj med interesi donatorjev in upravljavcev, zato je dobro
vključiti tudi zunanje opazovalce v odbore nevladnih organizacij (de
Andre’s-Alonso, Azofra-Palenzuela in Romero-Merino 2009).
Wellens in Jegers (2014a, 230) ob pregledu literature ugotavljata,
da se omejeno število študij osredotoča na potrebe in cilje neprofi-
tnih managerjev in da te dajejo velik pomen agencijski teoriji, ki do-
deljuje managerju vlogo zastopnika interesov upravnega/nadzorne-
ga odbora. Kot rečeno, je agencijska teorija prav gotovo dragocena,
vendar lahko šele uporaba modela, ki poudarja pomen vseh deležni-
kov na odgovornost, daje celosten pogled na obravnavano tematiko.
Zaposlovanje zaposlenih v nevladnih organizacijah je dragoceno,
ne samo zato, ker so to pomembni sodelavci v svetu, kjer vlada kon-
kurenca za zaposlovanje najboljših, ampak tudi zato, ker se učin-
kovitost storitev izboljšuje, če je večje zadovoljstvo zaposlenih na
delovnem mestu (Parlalis 2011, 200). Narcy (2011, 315) trdi, da se v
nevladnih organizacijah zaposlujejo osebe, ki jih vodi notranja mo-
tivacija, spodbuja smiselnost njihovega dela in želja, da bi pozitivno
vplivali na življenje ljudi. Moynihan in Pandey (2007, 206) pa ugota-
vljata, da spodbujanje zaposlenih s spodbujanjem izražanja mnenj
in pooblaščanja nista dragocena le v času organizacijskih sprememb.
Pozitiven odnos se kaže tudi med upoštevanjem in opolnomoče-
njem zaposlenih in zadovoljstvom zaposlenih ter doseganjem po-
slanstva nevladne organizacije. Prav tako se kaže povezava med po-
sameznimi vrednotami/potrebami zaposlenih in poslanstvom ne-
vladne organizacije, ki lahko pozitivno vpliva na dolgoročno zave-
54
