Page 58 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
5 Deležniki in interesi v nevladnih organizacijah
žno prostovoljci, ki si želijo vpliva na oblikovanje organizacijske poli-
tike, je zelo pomembno vedeti, kakšno je njihovo vodilo. Raziskav, ki
bi preučevale interese teh odborov, ni mnogo. Omenimo lahko Bro-
wna (2005), ki je naredil raziskavo o uspešnosti upravnih odborov,
med vodilnimi delavci in člani upravnega odbora ameriških nepro-
fitnih organizacij na področju socialnih storitev. Ugotovil je pove-
zanost med ocenami samoocenjevanja članov upravnega odbora in
ocenami samoocenjevanja vodilnih delavcev. Bennett in Barkensjo
(2005) sta dognala, da se pozitiven vpliv organizacijske podpore pro-
stovoljcem zmanjša, če imajo prostovoljci negativne izkušnje z upo-
rabniki. Na tak odziv lahko negativno vpliva tudi komuniciranje z
zaposlenimi. Kreutzer in Jäger (2011) opozarjata, da med zaposle-
nimi delavci in prostovoljci obstajajo napetosti. Plačani zaposleni se
počutijo ogroženi, še posebno, če prostovoljci opravljajo enake funk-
cije ali pa zaradi nasprotne zaznave identitete nevladne organizacije.
Te napetosti lahko povzročijo celo odhod prostovoljcev.
Mrak (2001, 197) piše, da morajo imeti neprofitne organizacije za
doseganje ciljev predvsem sposoben management. Kakovostne cilje
lahko oblikujejo in dosežejo samo uspešni managerji, ki s svojimi
sposobnostmi dosegajo zastavljene cilje. Zaradi globalizacije se tudi
na področju neprofitnih organizacij pojavlja konkurenca, zato mo-
rajo skrbeti za nenehno spreminjanje in prilagajanje nastalim raz-
meram. Spremembe v okolju so zelo dinamične in hitre, zato bodo
samo organizacije, ki bodo sledile tem spremembam, obstale in se
razvijale naprej. Popolnoma jasno je, da se bodo morali bodoči ma-
nagerji obnašati profesionalno.
5.3 Zunanji deležniki v nevladnih organizacijah
Van Puyvelde et al. (2012, 434) med najpogostejše deležnike, ki izha-
jajo iz okolja, umeščajo financerje. V prvi vrsti so to donacije posa-
meznikov in organizacij ter subvencije državnih, lokalnih organov
ali vladnih agencij. Nato sledijo deležniki, ki jih imajo prejemniki
storitev nevladnih organizacij, kot so uporabniki, stranke in člani.²
² Člane opredeljujemo kot zunanje in ne kot notranje deležnike (npr. člane uprav-
nih odborov ali ustanovitelje. Tudi Tschirhart (2006) člane opredeljuje kot osebe
56
žno prostovoljci, ki si želijo vpliva na oblikovanje organizacijske poli-
tike, je zelo pomembno vedeti, kakšno je njihovo vodilo. Raziskav, ki
bi preučevale interese teh odborov, ni mnogo. Omenimo lahko Bro-
wna (2005), ki je naredil raziskavo o uspešnosti upravnih odborov,
med vodilnimi delavci in člani upravnega odbora ameriških nepro-
fitnih organizacij na področju socialnih storitev. Ugotovil je pove-
zanost med ocenami samoocenjevanja članov upravnega odbora in
ocenami samoocenjevanja vodilnih delavcev. Bennett in Barkensjo
(2005) sta dognala, da se pozitiven vpliv organizacijske podpore pro-
stovoljcem zmanjša, če imajo prostovoljci negativne izkušnje z upo-
rabniki. Na tak odziv lahko negativno vpliva tudi komuniciranje z
zaposlenimi. Kreutzer in Jäger (2011) opozarjata, da med zaposle-
nimi delavci in prostovoljci obstajajo napetosti. Plačani zaposleni se
počutijo ogroženi, še posebno, če prostovoljci opravljajo enake funk-
cije ali pa zaradi nasprotne zaznave identitete nevladne organizacije.
Te napetosti lahko povzročijo celo odhod prostovoljcev.
Mrak (2001, 197) piše, da morajo imeti neprofitne organizacije za
doseganje ciljev predvsem sposoben management. Kakovostne cilje
lahko oblikujejo in dosežejo samo uspešni managerji, ki s svojimi
sposobnostmi dosegajo zastavljene cilje. Zaradi globalizacije se tudi
na področju neprofitnih organizacij pojavlja konkurenca, zato mo-
rajo skrbeti za nenehno spreminjanje in prilagajanje nastalim raz-
meram. Spremembe v okolju so zelo dinamične in hitre, zato bodo
samo organizacije, ki bodo sledile tem spremembam, obstale in se
razvijale naprej. Popolnoma jasno je, da se bodo morali bodoči ma-
nagerji obnašati profesionalno.
5.3 Zunanji deležniki v nevladnih organizacijah
Van Puyvelde et al. (2012, 434) med najpogostejše deležnike, ki izha-
jajo iz okolja, umeščajo financerje. V prvi vrsti so to donacije posa-
meznikov in organizacij ter subvencije državnih, lokalnih organov
ali vladnih agencij. Nato sledijo deležniki, ki jih imajo prejemniki
storitev nevladnih organizacij, kot so uporabniki, stranke in člani.²
² Člane opredeljujemo kot zunanje in ne kot notranje deležnike (npr. člane uprav-
nih odborov ali ustanovitelje. Tudi Tschirhart (2006) člane opredeljuje kot osebe
56
