Page 57 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 57
Notranji deležniki v nevladnih organizacijah 5.2
zanost zaposlenih (De Cooman et al. 2011). Na drugi strani Parla-
lis (2011) ter Becker, Antuar in Everett (2011) trdijo, da se med za-
poslenimi pojavljajo tudi navzkrižja interesov, zato je doseganje po-
slanstva nevladne organizacije lahko ogroženo. Razlogi za to so: pre-
majhna vključenost v organizacijske spremembe, nerazumljivost or-
ganizacijskih sprememb in neskladnost sprememb s poslanstvom.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi prostovoljcem, ki so eni
izmed ključnih deležnikov v manjših nevladnih organizacijah. Ne-
vladne organizacije omogočajo ljudem, da se povežejo z njihovo sku-
pnostjo in skupaj dosežejo pozitivno spremembo v svetu, na področ-
jih, kjer delujejo.
Waters in Bortree (2010, 337) pravita, da morajo nevladne organi-
zacije pridobiti vpogled v potrebe in cilje prostovoljcev, saj lahko le
tako optimizirajo organizacijske prakse v zvezi s prostovoljci. Priva-
bljanje in ohranjanje prostovoljcev je še posebno pomembno glede
na pomen prostovoljnega dela na lokalni ravni in naraščajoče težave
pri njenem zagotavljanju. Nekatere izsledki raziskav poročajo o na-
sprotujočih si potrebah in ciljih, če se prostovoljcem in drugim de-
ležnikom nezadostno posvetimo, kar lahko vodi do zmanjšanja za-
dovoljstva prostovoljcev in organizacijske zavezanosti. Rezultati da-
lje kažejo, da lahko na prostovoljce pozitivno ali negativno vpliva
kar nekaj dejavnikov. Na primer, pri togem izvajanju profitnih ka-
drovskih praks v nevladnih organizacijah je bilo ugotovljeno, da ne-
gativno vplivajo na dobro počutje prostovoljcev. Na drugi strani or-
ganizacijska podpora in usposabljanja prostovoljcev pozitivno vpli-
vajo na zadovoljstvo in zavzetost prostovoljcev. Bortree (2010) ter
Garner in Garner (2011) pravijo, da prav medsebojno sodelovanje z
drugimi prostovoljci in zaposlenim osebjem ter delovno okolje, kjer
lahko prostovoljci podajo svoje predloge za izboljšanje delovanja ne-
vladne organizacije, delujejo na njih tako, da se počutijo cenjeni in
zadovoljni.
Rakar et al. (2011, 208) menijo, da slovenska družba prostovoljce
razume kot pomemben del civilne družbe, ki se s svojim delom (hi-
treje in učinkoviteje kot država) odzivajo na številne družbene po-
trebe in izzive ter tako prispevajo k družbeni blaginji. Glede na to, da
so člani nadzornih ali upravnih odborov nevladnih organizacij prete-
55
zanost zaposlenih (De Cooman et al. 2011). Na drugi strani Parla-
lis (2011) ter Becker, Antuar in Everett (2011) trdijo, da se med za-
poslenimi pojavljajo tudi navzkrižja interesov, zato je doseganje po-
slanstva nevladne organizacije lahko ogroženo. Razlogi za to so: pre-
majhna vključenost v organizacijske spremembe, nerazumljivost or-
ganizacijskih sprememb in neskladnost sprememb s poslanstvom.
Posebno pozornost je treba posvetiti tudi prostovoljcem, ki so eni
izmed ključnih deležnikov v manjših nevladnih organizacijah. Ne-
vladne organizacije omogočajo ljudem, da se povežejo z njihovo sku-
pnostjo in skupaj dosežejo pozitivno spremembo v svetu, na področ-
jih, kjer delujejo.
Waters in Bortree (2010, 337) pravita, da morajo nevladne organi-
zacije pridobiti vpogled v potrebe in cilje prostovoljcev, saj lahko le
tako optimizirajo organizacijske prakse v zvezi s prostovoljci. Priva-
bljanje in ohranjanje prostovoljcev je še posebno pomembno glede
na pomen prostovoljnega dela na lokalni ravni in naraščajoče težave
pri njenem zagotavljanju. Nekatere izsledki raziskav poročajo o na-
sprotujočih si potrebah in ciljih, če se prostovoljcem in drugim de-
ležnikom nezadostno posvetimo, kar lahko vodi do zmanjšanja za-
dovoljstva prostovoljcev in organizacijske zavezanosti. Rezultati da-
lje kažejo, da lahko na prostovoljce pozitivno ali negativno vpliva
kar nekaj dejavnikov. Na primer, pri togem izvajanju profitnih ka-
drovskih praks v nevladnih organizacijah je bilo ugotovljeno, da ne-
gativno vplivajo na dobro počutje prostovoljcev. Na drugi strani or-
ganizacijska podpora in usposabljanja prostovoljcev pozitivno vpli-
vajo na zadovoljstvo in zavzetost prostovoljcev. Bortree (2010) ter
Garner in Garner (2011) pravijo, da prav medsebojno sodelovanje z
drugimi prostovoljci in zaposlenim osebjem ter delovno okolje, kjer
lahko prostovoljci podajo svoje predloge za izboljšanje delovanja ne-
vladne organizacije, delujejo na njih tako, da se počutijo cenjeni in
zadovoljni.
Rakar et al. (2011, 208) menijo, da slovenska družba prostovoljce
razume kot pomemben del civilne družbe, ki se s svojim delom (hi-
treje in učinkoviteje kot država) odzivajo na številne družbene po-
trebe in izzive ter tako prispevajo k družbeni blaginji. Glede na to, da
so člani nadzornih ali upravnih odborov nevladnih organizacij prete-
55
