Page 70 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 70
6 Uspešnost nevladne organizacije
Young (2004, 278) omenja, da so viri prihodkov neprofitnih orga-
nizacij predvsem prihodki države (javni razpisi), finančne donacije
fizičnih in pravnih oseb, nefinančne donacije, torej ti, ki v zameno
ne pričakujejo ekonomske koristi, medtem ko je ključni vir prihod-
kov profitnih organizacij prodaja izdelkov in storitev strankam.
Viri prihodkov, cilji in deležniki so ključni dejavniki pri merje-
nju uspešnosti organizacij. Merjenje uspešnosti v profitnih organi-
zacijah se prvenstveno nanaša na ustvarjanje finančne vrednosti za
njene lastnike (Nicholls 2009). Tudi Wadongo in Abdel-Kader (2014,
682) trdita, da imajo profitne organizacije homogene deležnike, ki v
njih investirajo in imajo zato neposredne zahteve ter interese. Na
podlagi vlaganj imajo zato tudi pravico odločanja, v skladu z zasta-
vljenimi cilji in nameni organizacije. Kanter in Summers (1994, 221)
menita, da je merjenje uspešnosti profitnih organizacij preprostejše,
saj finančna merila predstavljajo razmeroma jasne in dostopne ka-
zalnike uspešnosti. Dobički se tako lažje merijo in so dober preizkus
tržnih potreb ter sposobnosti organizacije za učinkovito delovanje.
Kaplan (2001, 354) trdi, da finančne meritve profitnih organizacij
same po sebi niso dovolj za merjenje in upravljanje njihove uspe-
šnosti. Finančna poročila sicer merijo preteklo uspešnost, ampak ne
povedo nič o dolgoročnem ustvarjanju vrednosti.
Merjenje uspešnosti v neprofitnih organizacijah zasleduje pred-
vsem dva cilja, in sicer: dokazovanje svoje vrednosti deležnikom in
izboljšanje organizacijske učinkovitosti z učenjem iz vrednotenja
svojih programov ali storitev ter s primerjavo z drugimi, prek notra-
njega poročanja (Huang in Hooper 2011; Saj 2013). Finančna uspeš-
nost v neprofitnih organizacijah torej ni bistvena, je pa pomembna,
zato tudi drugi avtorji izpostavljajo pomen merjenja uspešnosti v
neprofitnih organizacijah (Greiling 2010; Dacombe 2011; Schobel in
Scholey 2012; Viader in Espina 2013; Hall 2014; Reheul, Caneghem
in Verbruggen 2014). Kot menita Herman in Renz (2008, 399), je
uspešnost nevladne organizacije:
• vedno primerjalna,
• večdimenzionalna,
• povezana z uspešnostjo odbora (upravnega), vendar je malo
68
Young (2004, 278) omenja, da so viri prihodkov neprofitnih orga-
nizacij predvsem prihodki države (javni razpisi), finančne donacije
fizičnih in pravnih oseb, nefinančne donacije, torej ti, ki v zameno
ne pričakujejo ekonomske koristi, medtem ko je ključni vir prihod-
kov profitnih organizacij prodaja izdelkov in storitev strankam.
Viri prihodkov, cilji in deležniki so ključni dejavniki pri merje-
nju uspešnosti organizacij. Merjenje uspešnosti v profitnih organi-
zacijah se prvenstveno nanaša na ustvarjanje finančne vrednosti za
njene lastnike (Nicholls 2009). Tudi Wadongo in Abdel-Kader (2014,
682) trdita, da imajo profitne organizacije homogene deležnike, ki v
njih investirajo in imajo zato neposredne zahteve ter interese. Na
podlagi vlaganj imajo zato tudi pravico odločanja, v skladu z zasta-
vljenimi cilji in nameni organizacije. Kanter in Summers (1994, 221)
menita, da je merjenje uspešnosti profitnih organizacij preprostejše,
saj finančna merila predstavljajo razmeroma jasne in dostopne ka-
zalnike uspešnosti. Dobički se tako lažje merijo in so dober preizkus
tržnih potreb ter sposobnosti organizacije za učinkovito delovanje.
Kaplan (2001, 354) trdi, da finančne meritve profitnih organizacij
same po sebi niso dovolj za merjenje in upravljanje njihove uspe-
šnosti. Finančna poročila sicer merijo preteklo uspešnost, ampak ne
povedo nič o dolgoročnem ustvarjanju vrednosti.
Merjenje uspešnosti v neprofitnih organizacijah zasleduje pred-
vsem dva cilja, in sicer: dokazovanje svoje vrednosti deležnikom in
izboljšanje organizacijske učinkovitosti z učenjem iz vrednotenja
svojih programov ali storitev ter s primerjavo z drugimi, prek notra-
njega poročanja (Huang in Hooper 2011; Saj 2013). Finančna uspeš-
nost v neprofitnih organizacijah torej ni bistvena, je pa pomembna,
zato tudi drugi avtorji izpostavljajo pomen merjenja uspešnosti v
neprofitnih organizacijah (Greiling 2010; Dacombe 2011; Schobel in
Scholey 2012; Viader in Espina 2013; Hall 2014; Reheul, Caneghem
in Verbruggen 2014). Kot menita Herman in Renz (2008, 399), je
uspešnost nevladne organizacije:
• vedno primerjalna,
• večdimenzionalna,
• povezana z uspešnostjo odbora (upravnega), vendar je malo
68
