Page 67 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 67
6 Uspešnost nevladne
organizacije
Lecy, Schmitz in Swedlund (2012, 436) menijo, da uspešnost že de-
setletja privlači znanstveno pozornost vseh družbenih ved. Zadnja
leta se je vprašanje uspešnosti še posebno poudarjalo v praksi zaradi
nujnosti in zahtevah po odgovornosti ter preglednosti.
Henri (2004, 101) poudarja, da se je merjenje uspešnosti razvilo iz
področja načrtovanja in nadzora, ki se opira predvsem na finančne
podatke organizacijskih procesov (kibernetski pogled). Ti se uporab-
ljajo za pridobivanje informacij za strateške namene, ki pa temeljijo
predvsem na nefinančnih ukrepih (celosten pogled).
6.1 Merjenje uspešnosti
Različni avtorji so področje merjenja organizacijske uspešnosti obrav-
navali z različnih vidikov. Tako študije kažejo povezavo med merje-
njem uspešnosti organizacij in:
• finančno uspešnostjo (Siciliano 1997; Ritchie in Kolodinsky
2003),
• učinkovitostjo programa (Mausolff in Spence 2008),
• uspešnostjo odločanja (LeRoux in Wright 2010; Benjamin 2012).
Za zanimiv pristop merjenja delovanja organizacije velja zamisel
Tavčarja (2009, 501–504), ki vidi organizacijo kot instrument in kot
skupnost interesov. To pomeni tudi merjenje delovanja z instrumen-
talnega vidika in presojanje delovanja z interesnega vidika. Merjenje
in presojanje zajemata vse sestavine dejavnosti organizacije, inovi-
ranje, ustvarjanje novih znanj, proizvodov in programov, proizvaja-
nje izdelkov in izvajanje storitev. To pomeni tudi vestno upravljanje
s sredstvi, trženje in menjavo na način razumevanja potreb in in-
teresov odjemalcev in dobaviteljev ter sodelavcev, ki predstavljajo
ustvarjalno jedro organizacije.
65
organizacije
Lecy, Schmitz in Swedlund (2012, 436) menijo, da uspešnost že de-
setletja privlači znanstveno pozornost vseh družbenih ved. Zadnja
leta se je vprašanje uspešnosti še posebno poudarjalo v praksi zaradi
nujnosti in zahtevah po odgovornosti ter preglednosti.
Henri (2004, 101) poudarja, da se je merjenje uspešnosti razvilo iz
področja načrtovanja in nadzora, ki se opira predvsem na finančne
podatke organizacijskih procesov (kibernetski pogled). Ti se uporab-
ljajo za pridobivanje informacij za strateške namene, ki pa temeljijo
predvsem na nefinančnih ukrepih (celosten pogled).
6.1 Merjenje uspešnosti
Različni avtorji so področje merjenja organizacijske uspešnosti obrav-
navali z različnih vidikov. Tako študije kažejo povezavo med merje-
njem uspešnosti organizacij in:
• finančno uspešnostjo (Siciliano 1997; Ritchie in Kolodinsky
2003),
• učinkovitostjo programa (Mausolff in Spence 2008),
• uspešnostjo odločanja (LeRoux in Wright 2010; Benjamin 2012).
Za zanimiv pristop merjenja delovanja organizacije velja zamisel
Tavčarja (2009, 501–504), ki vidi organizacijo kot instrument in kot
skupnost interesov. To pomeni tudi merjenje delovanja z instrumen-
talnega vidika in presojanje delovanja z interesnega vidika. Merjenje
in presojanje zajemata vse sestavine dejavnosti organizacije, inovi-
ranje, ustvarjanje novih znanj, proizvodov in programov, proizvaja-
nje izdelkov in izvajanje storitev. To pomeni tudi vestno upravljanje
s sredstvi, trženje in menjavo na način razumevanja potreb in in-
teresov odjemalcev in dobaviteljev ter sodelavcev, ki predstavljajo
ustvarjalno jedro organizacije.
65
