Page 71 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Merjenje uspešnosti nevladnih organizacij 6.2
verjetno, da obstajajo splošno veljavne najboljše prakse upra-
vljanja nevladnih organizacij oz. njihovih odborov,
• povezana z uporabo pravilnih praks upravljanja, vendar tukaj
ni nobenega, že preizkušenega recepta »dobrih praks«,
• rezultat družbenih odnosov,
• organizacijska odzivnost je koristen ukrep organizacijske ravni
uspešnosti,
• razlikovanje med vrstami nevladnih organizacij je za uspešnost
pomembno in koristno in
• razliko pri raziskovanju in razumevanju učinkovitosti prinaša
prav raven njene analize.
Hrovatin (2001, 43) pravi, da mora biti merilo za merjenje uspe-
šnosti nevladnih neprofitnih organizacij vezano na njeno poslan-
stvo; končni cilj je praviloma zadovoljstvo uporabnikov. Zato sta tudi
preostali meri uspešnosti, ki se poleg donosnosti najpogosteje upo-
rabljata v profitnem sektorju, to sta gospodarnost² in produktiv-
nost,qfootnoteProduktivnost je mera, ki ugotavlja, koliko proizvo-
dov oz. storitev je organizacija proizvedla v enoti časa (oziroma na
zaposlenega). Če bi to mero uporabili na primer v zdravstveni usta-
novi, bi bila ta lahko zelo produktivna, organizacija pa poslanstva
kljub temu ne bi izpolnila. Kljub velikemu številu obiskov pri zdrav-
niku bi bila lahko večina prebivalstva bolna, kar pomeni, da bi lahko
bila organizacija neuspešna pri opravljanju svojega poslanstva, to je
pri skrbi za zdravje svojih pacientov. manj primerni ali povsem ne-
primerni za merjenje uspešnosti nevladnih organizacij.
Prav tako Hrovatin (2001 v Mesec 2006, 45) meni, da lahko vsaka
nevladna organizacija oblikuje specifične kazalce svoje uspešnosti
glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja. Izobraževalne organizacije,
na primer univerze, težko merijo svojo uspešnost s svojim poslan-
stvom, to je, da »nudijo izobrazbo«, zato morajo oblikovati bolj ope-
² Gospodarnost ali s tujko ekonomičnosti pokaže, koliko prihodkov je organizacija
ustvarila na enoto odhodkov. Če je gospodarnost manjša od ena, pomeni, da so bili
odhodki večji od prihodkov, ki jih je organizacija ustvarila. Neprofitna organizacija
je z vidika gospodarnosti lahko neuspešna (ima več odhodkov kot prihodkov), ven-
dar pa z vidika poslanstva lahko uspešno opravlja svojo nalogo.
69
verjetno, da obstajajo splošno veljavne najboljše prakse upra-
vljanja nevladnih organizacij oz. njihovih odborov,
• povezana z uporabo pravilnih praks upravljanja, vendar tukaj
ni nobenega, že preizkušenega recepta »dobrih praks«,
• rezultat družbenih odnosov,
• organizacijska odzivnost je koristen ukrep organizacijske ravni
uspešnosti,
• razlikovanje med vrstami nevladnih organizacij je za uspešnost
pomembno in koristno in
• razliko pri raziskovanju in razumevanju učinkovitosti prinaša
prav raven njene analize.
Hrovatin (2001, 43) pravi, da mora biti merilo za merjenje uspe-
šnosti nevladnih neprofitnih organizacij vezano na njeno poslan-
stvo; končni cilj je praviloma zadovoljstvo uporabnikov. Zato sta tudi
preostali meri uspešnosti, ki se poleg donosnosti najpogosteje upo-
rabljata v profitnem sektorju, to sta gospodarnost² in produktiv-
nost,qfootnoteProduktivnost je mera, ki ugotavlja, koliko proizvo-
dov oz. storitev je organizacija proizvedla v enoti časa (oziroma na
zaposlenega). Če bi to mero uporabili na primer v zdravstveni usta-
novi, bi bila ta lahko zelo produktivna, organizacija pa poslanstva
kljub temu ne bi izpolnila. Kljub velikemu številu obiskov pri zdrav-
niku bi bila lahko večina prebivalstva bolna, kar pomeni, da bi lahko
bila organizacija neuspešna pri opravljanju svojega poslanstva, to je
pri skrbi za zdravje svojih pacientov. manj primerni ali povsem ne-
primerni za merjenje uspešnosti nevladnih organizacij.
Prav tako Hrovatin (2001 v Mesec 2006, 45) meni, da lahko vsaka
nevladna organizacija oblikuje specifične kazalce svoje uspešnosti
glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja. Izobraževalne organizacije,
na primer univerze, težko merijo svojo uspešnost s svojim poslan-
stvom, to je, da »nudijo izobrazbo«, zato morajo oblikovati bolj ope-
² Gospodarnost ali s tujko ekonomičnosti pokaže, koliko prihodkov je organizacija
ustvarila na enoto odhodkov. Če je gospodarnost manjša od ena, pomeni, da so bili
odhodki večji od prihodkov, ki jih je organizacija ustvarila. Neprofitna organizacija
je z vidika gospodarnosti lahko neuspešna (ima več odhodkov kot prihodkov), ven-
dar pa z vidika poslanstva lahko uspešno opravlja svojo nalogo.
69
