Page 68 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
6 Uspešnost nevladne organizacije

Tavčar (2009, 90–91) trdi, da je v interesnem pristopu naloga ma-
nagementa predvsem obvladovanje organizacije, da uspešno dosega
zastavljene cilje. Cilji mu predstavljajo glavno razliko med tehno-
kratskim in interesnim vidikom. Cilji predstavljajo skupni imeno-
valec deležnikov in okolja, ki jih zadeva delovanje organizacije, in
nanjo lahko vplivajo. Merilo za uspešnost take organizacije je skla-
dnost delovanja z namenom, za katerega je bila ustanovljena, če do-
sega cilje, ki so bili zanjo postavljeni.

Da bi si lažje predstavljali, kako pomembni so za organizacijo cilji,
je treba na tem mestu omeniti njihov pomen za kakovost poslovanja.
Kralj (2005, 198–213) omenja, da so cilji želeni izidi. Doseganje ciljev
pomeni dobiti izide in z njimi razpolagati. Izidi so torej dosežki. Raz-
polaganje z izidi je pravzaprav udeležba v izidih. Kupci lahko kupijo
izdelek na tržišču, dobavitelji morejo prodajati material podjetju, za-
posleni zaslužijo plače, lastniki so udeleženi v povečani lastnini in v
deležu v dobičku, država v davkih itd. Učinkovitost je razmerje med
izidi in vložki, uspešnost pa razmerje med izidi in zastavljenimi cilji,
finančno merjena uspešnost pa so izidi glede na sredstva (kapital).
Izide podjetja prikazujemo kot poslovne učinke, poslovni izid in fi-
nančni izid. Za snovanje ciljev izidov in za doseganje boljše kakovo-
sti poslovanja je treba poznati sestavine te kakovosti in njihovo med-
sebojno povezanost. Kakovost poslovanja torej obsega uspeh (učin-
kovitost in uspešnost) ter ugled (urejenost in uglednost) podjetja.
Merila kakovosti poslovanja se postavljajo glede na izide. Podjetje
naj izbere ključna merila kakovosti poslovanja z upoštevanjem se-
stavin kakovosti poslovanja ter jih izrazi z analiznim orodjem odmi-
kov in kazalnikov.

Prav tako Tavčar (2009, 155) meni, da bi bilo učinkovitost in uspeš-
nost delovanja organizacije najbolje meriti z absolutnimi in objek-
tivnimi merili, vendar to marsikdaj ni mogoče. Zato managerji po-
gosto uporabljajo primerjalno merjenje z objektivnimi merili, ki pri-
merja učinkovitost in uspešnost organizacije v različnih časovnih
presekih ali pa z drugimi organizacijami ali deli organizacije. Mar-
sičesa pa ni mogoče meriti z objektivnimi merili, pač pa s subjektiv-
nimi. Tudi takšno merjenje je lahko absolutno ali primerjalno; zane-
sljivejše je, če meri dobro urejena skupina, in ne posameznik.

66
   63   64   65   66   67   68   69   70   71   72   73