Page 21 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Turistično povpraševanje in turistična ponudba
primeru visoke stopnje direktne cenovne elastičnosti turističnega povpra-
ševanja blago padajoča.
Slika 3: Direktna cenovna elastičnost turističnega povpraševanja. 21
Poletne obmorske počitnice imajo na splošno višjo cenovno elastičnost
turističnega povpraševanja, saj so manj diferencirane, kot ugotavljata Go-
oroochurn in Sinclair (2003, 9). Na trgu, kjer so dobri nadomestki in višja
stopnja konkurence, kot velja tudi za destinacije na sredozemskih otokih,
so zato ponavadi cene relativno nižje kot v drugih destinacijah.
Poznavanje in razumevanje direktne cenovne elastičnosti turistične-
ga povpraševanja je relevantno za poslovanje ponudnikov turističnih proi-
zvodov in za turistično destinacijo. Odločitve o zvišanju ali znižanju cene
turističnih proizvodov morajo biti namreč osnovane na stopnji cenovne
elastičnosti turističnega povpraševanja. Direktno cenovno elastično turi-
stično povpraševanje povzroči, da se dohodek ponudniku poveča takrat,
ko le-ta zniža ceno turističnega proizvoda, in obratno. Direktno cenovno
elastično turistično povpraševanje namreč pomeni, da se je obseg povpra-
ševanja po turističnem proizvodu povečal za več kot 1 %, če se je cena tega
turističnega proizvoda znižala za 1 %. Dohodek ponudnika, ki se izraču-
na kot zmnožek tržne cene in količine, se zato poveča, saj je proizvajalec s
prodano količino pridobil več, kot je izgubil zaradi znižanja cene. Naspro-
tno pa velja, da zvišanje cene pri cenovno elastičnem turističnem povpraše-
vanju zmanjša dohodek, saj se je prodana količina bolj zmanjšala, kot pa je
ponudnik pridobil na račun zvišanja cene.
Cenovna elastičnost turističnega povpraševanja je v obdobju 1966–
1996, s strani turistov iz ZDA, znašala v Italiji 2,08, v Franciji 1,76, v Španiji
1,56 in v Veliki Britaniji 0,89 (Han, Durbarry in Sinclair 2006). To pomeni,
da so Italija, Francija in Španija lahko povečale zaslužek od turistov iz ZDA
z znižanjem cen, medtem ko je za Veliko Britanijo v preučevanem obdobju
veljalo, da se je njen zaslužek od turistov iz ZDA lahko povečal z zvišanjem
cen turističnih proizvodov v destinaciji (Nemec Rudež, Bojnec 2007, 59).
Veblen pa je opozoril na proizvode, ki imajo status razkazovalne po-
trošnje (angl. conspicuous consumption) (Shoemaker, Lewis in Yesawich
primeru visoke stopnje direktne cenovne elastičnosti turističnega povpra-
ševanja blago padajoča.
Slika 3: Direktna cenovna elastičnost turističnega povpraševanja. 21
Poletne obmorske počitnice imajo na splošno višjo cenovno elastičnost
turističnega povpraševanja, saj so manj diferencirane, kot ugotavljata Go-
oroochurn in Sinclair (2003, 9). Na trgu, kjer so dobri nadomestki in višja
stopnja konkurence, kot velja tudi za destinacije na sredozemskih otokih,
so zato ponavadi cene relativno nižje kot v drugih destinacijah.
Poznavanje in razumevanje direktne cenovne elastičnosti turistične-
ga povpraševanja je relevantno za poslovanje ponudnikov turističnih proi-
zvodov in za turistično destinacijo. Odločitve o zvišanju ali znižanju cene
turističnih proizvodov morajo biti namreč osnovane na stopnji cenovne
elastičnosti turističnega povpraševanja. Direktno cenovno elastično turi-
stično povpraševanje povzroči, da se dohodek ponudniku poveča takrat,
ko le-ta zniža ceno turističnega proizvoda, in obratno. Direktno cenovno
elastično turistično povpraševanje namreč pomeni, da se je obseg povpra-
ševanja po turističnem proizvodu povečal za več kot 1 %, če se je cena tega
turističnega proizvoda znižala za 1 %. Dohodek ponudnika, ki se izraču-
na kot zmnožek tržne cene in količine, se zato poveča, saj je proizvajalec s
prodano količino pridobil več, kot je izgubil zaradi znižanja cene. Naspro-
tno pa velja, da zvišanje cene pri cenovno elastičnem turističnem povpraše-
vanju zmanjša dohodek, saj se je prodana količina bolj zmanjšala, kot pa je
ponudnik pridobil na račun zvišanja cene.
Cenovna elastičnost turističnega povpraševanja je v obdobju 1966–
1996, s strani turistov iz ZDA, znašala v Italiji 2,08, v Franciji 1,76, v Španiji
1,56 in v Veliki Britaniji 0,89 (Han, Durbarry in Sinclair 2006). To pomeni,
da so Italija, Francija in Španija lahko povečale zaslužek od turistov iz ZDA
z znižanjem cen, medtem ko je za Veliko Britanijo v preučevanem obdobju
veljalo, da se je njen zaslužek od turistov iz ZDA lahko povečal z zvišanjem
cen turističnih proizvodov v destinaciji (Nemec Rudež, Bojnec 2007, 59).
Veblen pa je opozoril na proizvode, ki imajo status razkazovalne po-
trošnje (angl. conspicuous consumption) (Shoemaker, Lewis in Yesawich
