Page 25 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Turistično povpraševanje in turistična ponudba 25
Proizvode bi lahko glede na dohodkovno elastičnost povpraševanja
razvrstili na naslednji način:
- normalni proizvodi, ki imajo pozitiven koeficient dohodkovne
elastičnosti povpraševanja; med njimi ločimo nujne proizvode, ki
imajo koeficient med 0 in 1, in luksuzne proizvode, ki imajo koefi-
cient višji od 1,
- manjvredni proizvod, katerih koeficient dohodkovne elastičnosti
je negativen.
Zelo elastično turistično povpraševanje glede na dohodek torej najde-
mo pri luksuznih turističnih proizvodih, pri nujnih oblikah turizma oz.
proizvodov je dohodkovna elastičnost povpraševanja neelastična (Sincla-
ir in Stabler 1997, 23). To je prikazano na Sliki 4. Podobno velja za desti-
nacije. Han, Durbarry in Sinclair (2006) so ugotovili, da je bilo v obdob-
ju 1966–1996 turistično povpraševanje ameriških turistov dohodkovno
elastično za počitnice v Franciji (koeficient 1,32) in Italiji (koeficient 1,25),
medtem ko je bilo dohodkovno neelastično za počitnice v Španiji (koefici-
ent 0,72) in Veliki Britaniji (koeficient 0,77), kot navajata Nemec Rudež in
Bojnec (2007, 65).
Pri manjvrednih proizvodih je dohodkovna elastičnost povpraševanja
negativna, saj se jih pri višjem dohodku kupuje manj in obratno. Mangion,
Durbarry in Sinclair (2005) so ugotovili, da je imelo povpraševanje po po-
čitnicah na Malti s strani britanskih turistov v obdobju 1973–2000 nega-
tivno dohodkovno elastičnost turističnega povpraševanja (-0,74).
Dohodkovna elastičnost turističnega povpraševanja ni višja le na razvi-
jajočih se izvornih (emitivnih) trgih, temveč tudi pri povpraševanju na bolj
oddaljenih destinacijah (Song, Kim in Jang 2010, 394).
Slika 4: Povpraševanje v turizmu glede na dohodek pri različnih vrstah proizvodov.
Vir: prirejeno po Dwyer et al. 2010, 48.
Odvisnost elastičnosti povpraševanja od vrste proizvoda je že v 19. sto-
letju prvi ugotovil statistik in ekonomist Ernst Engel in postavil štiri za-
kone, ki so osnova za napovedovanje potrošnje (Wyand 1938 v Loeb 1955):
Proizvode bi lahko glede na dohodkovno elastičnost povpraševanja
razvrstili na naslednji način:
- normalni proizvodi, ki imajo pozitiven koeficient dohodkovne
elastičnosti povpraševanja; med njimi ločimo nujne proizvode, ki
imajo koeficient med 0 in 1, in luksuzne proizvode, ki imajo koefi-
cient višji od 1,
- manjvredni proizvod, katerih koeficient dohodkovne elastičnosti
je negativen.
Zelo elastično turistično povpraševanje glede na dohodek torej najde-
mo pri luksuznih turističnih proizvodih, pri nujnih oblikah turizma oz.
proizvodov je dohodkovna elastičnost povpraševanja neelastična (Sincla-
ir in Stabler 1997, 23). To je prikazano na Sliki 4. Podobno velja za desti-
nacije. Han, Durbarry in Sinclair (2006) so ugotovili, da je bilo v obdob-
ju 1966–1996 turistično povpraševanje ameriških turistov dohodkovno
elastično za počitnice v Franciji (koeficient 1,32) in Italiji (koeficient 1,25),
medtem ko je bilo dohodkovno neelastično za počitnice v Španiji (koefici-
ent 0,72) in Veliki Britaniji (koeficient 0,77), kot navajata Nemec Rudež in
Bojnec (2007, 65).
Pri manjvrednih proizvodih je dohodkovna elastičnost povpraševanja
negativna, saj se jih pri višjem dohodku kupuje manj in obratno. Mangion,
Durbarry in Sinclair (2005) so ugotovili, da je imelo povpraševanje po po-
čitnicah na Malti s strani britanskih turistov v obdobju 1973–2000 nega-
tivno dohodkovno elastičnost turističnega povpraševanja (-0,74).
Dohodkovna elastičnost turističnega povpraševanja ni višja le na razvi-
jajočih se izvornih (emitivnih) trgih, temveč tudi pri povpraševanju na bolj
oddaljenih destinacijah (Song, Kim in Jang 2010, 394).
Slika 4: Povpraševanje v turizmu glede na dohodek pri različnih vrstah proizvodov.
Vir: prirejeno po Dwyer et al. 2010, 48.
Odvisnost elastičnosti povpraševanja od vrste proizvoda je že v 19. sto-
letju prvi ugotovil statistik in ekonomist Ernst Engel in postavil štiri za-
kone, ki so osnova za napovedovanje potrošnje (Wyand 1938 v Loeb 1955):
