Page 26 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
1. Engelov zakon pravi, da se z rastjo dohodka zmanjšuje delež po-
trošnje za hrano.
2. Engelov zakon pravi, da z rastjo dohodka delež potrošnje za na-
jem, gorivo in razsvetljavo ostaja enak.
3. Engelov zakon pravi, da z rastjo dohodka delež potrošnje za obla-
čila ostaja enak.
4. Engelov zakon pravi, da se z rastjo dohodka delež potrošnje za iz-
obrazbo, nego in zdravje, udobje in rekreacijo hitro povečuje.
Višji razpoložljivi dohodek povzroča nižjo dohodkovno elastičnost tu-
rističnega povpraševanja (Alegre in Pou 2004, 139). Zato se, skladno s 4.
Engelovim zakonom, dohodkovna elastičnost turističnega povpraševanja z
razvojem znižuje. Zviševanje življenjskega standarda namreč omogoča, da
se vse manjši del povečanega dohodka potroši za dodatno turistično pov-
26 praševanje. Posledično se prebivalstvo pri čedalje višjem dohodku čedalje
manj odziva na spremembo turističnega povpraševanja zaradi spremembe
dohodka.
Ponudbena stran turističnega trga
Ponudbena stran turističnega trga (kot so turistične kapacitete, privlač-
nosti prostočasnega in poslovnega turizma, kakovost turističnih storitev)
vpliva na turistično povpraševanje (Lim 1997; Naude in Saayman 2005;
Massidda in Etzo 2012; Lorenzini, Pisati in Pompili, 2014). Ponudba na-
mreč lahko spodbuja ali zavira povpraševanje. Turistično ponudbo pred-
stavljajo sile na trgu, ki delujejo preko prodajalcev in odločajo o proizvo-
dnji ter prodaji določenega turističnega proizvoda po določeni ceni. Dwyer
et al. (2010, 136) poudarjajo, da turizem oz. njegovo ponudbo ne oprede-
ljuje proizvod, ki je proizveden, ampak vrsta potrošnika (kupca), ki mu je
proizvod namenjen. Tako lahko vidimo, da je na področju prehrambnega
gostinstva proizvod velikokrat namenjen lokalnim prebivalcem in ne turi-
stom kot potrošnikom. Planina (1966 v Planina in Mihalič 2002) je turi-
stično ponudbo razdelil na:
- primarno turistično ponudbo, za katero je značilno, da je ni pro-
izvedel človek (naravne privlačnosti) ali pa jo je ustvaril človek v
preteklosti in je danes ne bi mogel več ustvariti z enako uporabno
vrednostjo (kulturne in zgodovinske privlačnosti),
- sekundarno turistično ponudbo, ki jo lahko ljudje proizvedejo z
zahtevano kakovostjo in v določeni količini.
1. Engelov zakon pravi, da se z rastjo dohodka zmanjšuje delež po-
trošnje za hrano.
2. Engelov zakon pravi, da z rastjo dohodka delež potrošnje za na-
jem, gorivo in razsvetljavo ostaja enak.
3. Engelov zakon pravi, da z rastjo dohodka delež potrošnje za obla-
čila ostaja enak.
4. Engelov zakon pravi, da se z rastjo dohodka delež potrošnje za iz-
obrazbo, nego in zdravje, udobje in rekreacijo hitro povečuje.
Višji razpoložljivi dohodek povzroča nižjo dohodkovno elastičnost tu-
rističnega povpraševanja (Alegre in Pou 2004, 139). Zato se, skladno s 4.
Engelovim zakonom, dohodkovna elastičnost turističnega povpraševanja z
razvojem znižuje. Zviševanje življenjskega standarda namreč omogoča, da
se vse manjši del povečanega dohodka potroši za dodatno turistično pov-
26 praševanje. Posledično se prebivalstvo pri čedalje višjem dohodku čedalje
manj odziva na spremembo turističnega povpraševanja zaradi spremembe
dohodka.
Ponudbena stran turističnega trga
Ponudbena stran turističnega trga (kot so turistične kapacitete, privlač-
nosti prostočasnega in poslovnega turizma, kakovost turističnih storitev)
vpliva na turistično povpraševanje (Lim 1997; Naude in Saayman 2005;
Massidda in Etzo 2012; Lorenzini, Pisati in Pompili, 2014). Ponudba na-
mreč lahko spodbuja ali zavira povpraševanje. Turistično ponudbo pred-
stavljajo sile na trgu, ki delujejo preko prodajalcev in odločajo o proizvo-
dnji ter prodaji določenega turističnega proizvoda po določeni ceni. Dwyer
et al. (2010, 136) poudarjajo, da turizem oz. njegovo ponudbo ne oprede-
ljuje proizvod, ki je proizveden, ampak vrsta potrošnika (kupca), ki mu je
proizvod namenjen. Tako lahko vidimo, da je na področju prehrambnega
gostinstva proizvod velikokrat namenjen lokalnim prebivalcem in ne turi-
stom kot potrošnikom. Planina (1966 v Planina in Mihalič 2002) je turi-
stično ponudbo razdelil na:
- primarno turistično ponudbo, za katero je značilno, da je ni pro-
izvedel človek (naravne privlačnosti) ali pa jo je ustvaril človek v
preteklosti in je danes ne bi mogel več ustvariti z enako uporabno
vrednostjo (kulturne in zgodovinske privlačnosti),
- sekundarno turistično ponudbo, ki jo lahko ljudje proizvedejo z
zahtevano kakovostjo in v določeni količini.
