Page 73 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 73
slovenska reformacija in mi
slehernika pač ne ozre zaradi kakšnih posebnih zaslug oz. dobrih del le-tega, temveč zgolj zavoljo lastne
(vse)milosti (sola gratia), ki se je verujoči stori deležen ne z deli, temveč zgolj z vero (sola fide) v odrešenjsko
zasluženje mučeniške smrti Jezusa Kristusa.
Da bi kar najbolj nazorno dopovedal, da same po sebi ne odrešujejo niti tako ekskluzivno k Bogu/Božjemu
naravnane aktivnosti, kot sta meniško življenje in celo puščavništvo, pove Trubar svojemu bralcu eksempel – zgodbo
o Antonu Puščavniku (ok. 251–356), ki velja za očeta krščanskega redovništva, in čevljarju. Pripoved je strukturirana
kot scela klasična novela z dramsko zgradbo (zasnova – zaplet – vrh – razplet – razsnova), z dialogom med
protagonistoma, s pripovedno osredotočenostjo na en sam ključni dogodek, s skromnim dogajalnim prostorom
ter s tozadevno omejeno fabulo.
Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske, 1562 (NUK, sg. R 18290).
slehernika pač ne ozre zaradi kakšnih posebnih zaslug oz. dobrih del le-tega, temveč zgolj zavoljo lastne
(vse)milosti (sola gratia), ki se je verujoči stori deležen ne z deli, temveč zgolj z vero (sola fide) v odrešenjsko
zasluženje mučeniške smrti Jezusa Kristusa.
Da bi kar najbolj nazorno dopovedal, da same po sebi ne odrešujejo niti tako ekskluzivno k Bogu/Božjemu
naravnane aktivnosti, kot sta meniško življenje in celo puščavništvo, pove Trubar svojemu bralcu eksempel – zgodbo
o Antonu Puščavniku (ok. 251–356), ki velja za očeta krščanskega redovništva, in čevljarju. Pripoved je strukturirana
kot scela klasična novela z dramsko zgradbo (zasnova – zaplet – vrh – razplet – razsnova), z dialogom med
protagonistoma, s pripovedno osredotočenostjo na en sam ključni dogodek, s skromnim dogajalnim prostorom
ter s tozadevno omejeno fabulo.
Primož Trubar, Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske, 1562 (NUK, sg. R 18290).