Page 75 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 75
slovenska reformacija in mi
Luther je v letih 1525–1526 izoblikoval »nemško mašo« (deutsche Messe). V njej je bilo v njegovi materinščini,
nemščini vse, razen grškega refrena Kyrie eleison. Najpomembneje pa je bilo, da v reformirani maši ni bilo več
sledu o mašnem kanonu, ki ga je nadomestilo preprosto povabilo k prejetju zakramenta Gospodove večerje.
Poleg tega se je podoba maše spremenila še v treh rečeh: opirala se je pretežno na Sveto pismo in je imela
kar najbolj pedagoški (katehetični) značaj, kajti z odpravo mašnega kanona se je okrepil položaj evangelijev
in listov; pridiga je bila obsežnejša kot prej; cerkev pa ni bila več samo hram molitve in hvale Božje, temveč
tudi predavalnica. Najtehtnejše spremembe pa so se zgodile v cerkveni glasbi: pri napevih, ki jih je intoniral
duhovnik; v koralih, katere je izvajal cerkveni pevski zbor, in pri pesmih, ki jih je poslej v domačem jeziku pelo
občestvo vernikov v cerkvi. Luther je reformiral vse tri elemente. Vsi njegovi napori, ki jih je posvetil glasbi kot
spremljavi svetopisemskega besedila v nemščini, so odprili pot glasbenega razvoja k Bachovi kantati, pasijonu,
oratoriju in maši v 18. stoletju. Tako kot Nemci nemško, dobimo Slovenci s Trubarjem slovensko mašo.
Martin Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts, 1526.
Luther je v letih 1525–1526 izoblikoval »nemško mašo« (deutsche Messe). V njej je bilo v njegovi materinščini,
nemščini vse, razen grškega refrena Kyrie eleison. Najpomembneje pa je bilo, da v reformirani maši ni bilo več
sledu o mašnem kanonu, ki ga je nadomestilo preprosto povabilo k prejetju zakramenta Gospodove večerje.
Poleg tega se je podoba maše spremenila še v treh rečeh: opirala se je pretežno na Sveto pismo in je imela
kar najbolj pedagoški (katehetični) značaj, kajti z odpravo mašnega kanona se je okrepil položaj evangelijev
in listov; pridiga je bila obsežnejša kot prej; cerkev pa ni bila več samo hram molitve in hvale Božje, temveč
tudi predavalnica. Najtehtnejše spremembe pa so se zgodile v cerkveni glasbi: pri napevih, ki jih je intoniral
duhovnik; v koralih, katere je izvajal cerkveni pevski zbor, in pri pesmih, ki jih je poslej v domačem jeziku pelo
občestvo vernikov v cerkvi. Luther je reformiral vse tri elemente. Vsi njegovi napori, ki jih je posvetil glasbi kot
spremljavi svetopisemskega besedila v nemščini, so odprili pot glasbenega razvoja k Bachovi kantati, pasijonu,
oratoriju in maši v 18. stoletju. Tako kot Nemci nemško, dobimo Slovenci s Trubarjem slovensko mašo.
Martin Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts, 1526.
