Page 18 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
svoji vsebini med vsemi sorodnimi pravicami najbližje avtorski pravici. Zu-
pančič (1997a, 284) pravi, da se pravni položaj izvajalcev precej razlikuje od
drugih posredovalcev avtorskih del zaradi zanje značilne ustvarjalne indi-
vidualnosti, saj izvajalčevo umetniško interpretiranje dela res meji na du-
hovno ustvarjanje. Proizvodnja fonograma, produkcija filmskega dela ipd.
pa je le poslovni podjem, ki se v okviru avtorskopravnih predpisov varuje le
zato, ker so predmeti varstva, ki izhajajo iz te dejavnosti, tudi najpogostejše
oblike materializacije avtorskih del (ibid.). Z vidika predmeta naše obrav-
nave pa se pravna ureditev položaja izvajalcev od drugih posredovalcev av-
torskih del razlikuje tudi v tem, da ZASP vsebuje posebno določbo o izved-
bah iz delovnega razmerja (126. člen ZASP), kar za ostale sorodne pravice
ne velja. Iz omenjenih razlogov bomo torej v našo analizo vključili le pravi-
ce izvajalcev (ne pa tudi drugih sorodnih pravic).
18
Model
Model je pravica, ki jo država podeljuje stvariteljem novih oblikovalskih
dosežkov, kot so npr. tekstilni vzorci, nove oblike izdelkov, nov videz em-
balaže ipd. Model po slovenskem pravu vključuje tako dvodimenzional-
ne in trodimenzionalne oblikovne stvaritve (prim. 32. člen ZIL-1), med-
tem ko Pariška konvencija in TRIPS dvodimenzionalne stvaritve varujeta
z vzorcem (1. člen Pariške konvencije, 25. člen TRIPS). Imetnik modela
ima izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja modela, kar v praksi
pomeni, da lahko ostalim osebam, ki nimajo njegove privolitve, prepreči
vsako uporabo modela oziroma lahko za takšno uporabo zahteva ustrezno
nadomestilo.
V slovenskem pravu se model podeli za videz izdelka, ki je nov in ima
individualno naravo (1. odstavek 33. člena ZIL-1), imetnik modela pa ima
izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, da ga upora-
bljajo, če nimajo njegovega soglasja (1. odstavek 37. člena ZIL-1). Omenjena
uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izva-
žanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje
takega izdelka v te namene. Na podlagi Uredbe št. 6/2002 o modelih Skup-
nosti16 pa je mogoče pridobiti tudi model EU (od Lizbonske pogodbe dalje
je namesto »model Skupnosti« pravilneje navajati »model EU«) kot uni-
tarno pravico, ki se pridobi, učinkuje in preneha za teritorij celotne EU. Po-
goji za pridobitev varstva z modelom in pravice imetnikov so enake kot to
velja za nacionalni model.
16 Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (EGT L 3, 5. 1. 2002,
1–36.
svoji vsebini med vsemi sorodnimi pravicami najbližje avtorski pravici. Zu-
pančič (1997a, 284) pravi, da se pravni položaj izvajalcev precej razlikuje od
drugih posredovalcev avtorskih del zaradi zanje značilne ustvarjalne indi-
vidualnosti, saj izvajalčevo umetniško interpretiranje dela res meji na du-
hovno ustvarjanje. Proizvodnja fonograma, produkcija filmskega dela ipd.
pa je le poslovni podjem, ki se v okviru avtorskopravnih predpisov varuje le
zato, ker so predmeti varstva, ki izhajajo iz te dejavnosti, tudi najpogostejše
oblike materializacije avtorskih del (ibid.). Z vidika predmeta naše obrav-
nave pa se pravna ureditev položaja izvajalcev od drugih posredovalcev av-
torskih del razlikuje tudi v tem, da ZASP vsebuje posebno določbo o izved-
bah iz delovnega razmerja (126. člen ZASP), kar za ostale sorodne pravice
ne velja. Iz omenjenih razlogov bomo torej v našo analizo vključili le pravi-
ce izvajalcev (ne pa tudi drugih sorodnih pravic).
18
Model
Model je pravica, ki jo država podeljuje stvariteljem novih oblikovalskih
dosežkov, kot so npr. tekstilni vzorci, nove oblike izdelkov, nov videz em-
balaže ipd. Model po slovenskem pravu vključuje tako dvodimenzional-
ne in trodimenzionalne oblikovne stvaritve (prim. 32. člen ZIL-1), med-
tem ko Pariška konvencija in TRIPS dvodimenzionalne stvaritve varujeta
z vzorcem (1. člen Pariške konvencije, 25. člen TRIPS). Imetnik modela
ima izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja modela, kar v praksi
pomeni, da lahko ostalim osebam, ki nimajo njegove privolitve, prepreči
vsako uporabo modela oziroma lahko za takšno uporabo zahteva ustrezno
nadomestilo.
V slovenskem pravu se model podeli za videz izdelka, ki je nov in ima
individualno naravo (1. odstavek 33. člena ZIL-1), imetnik modela pa ima
izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, da ga upora-
bljajo, če nimajo njegovega soglasja (1. odstavek 37. člena ZIL-1). Omenjena
uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izva-
žanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje
takega izdelka v te namene. Na podlagi Uredbe št. 6/2002 o modelih Skup-
nosti16 pa je mogoče pridobiti tudi model EU (od Lizbonske pogodbe dalje
je namesto »model Skupnosti« pravilneje navajati »model EU«) kot uni-
tarno pravico, ki se pridobi, učinkuje in preneha za teritorij celotne EU. Po-
goji za pridobitev varstva z modelom in pravice imetnikov so enake kot to
velja za nacionalni model.
16 Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (EGT L 3, 5. 1. 2002,
1–36.
