Page 57 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Pravna ureditev v Sloveniji 57
nodajalec imel v mislih predvsem denarno nagrado.11 Če se delavec strinja
s kakšno drugo (nedenarno) nagrado, se v pogodbi seveda lahko dogovori
tudi tako. Menimo pa, da je tak dogovor v praksi bolj malo verjeten; ugoto-
vitev glede možnosti pogodbenega urejanja nedenarne nagrade je zato po-
membna zgolj s teoretičnega vidika.
Zakon ureja pravico delavca do primerne nagrade. Gre za pravni stan-
dard, katerega vsebino je treba določiti v vsakem primeru posebej. Pri tem
pa se upoštevajo tudi smernice v praksi, kolektivne pogodbe in podzakon-
ski akti.
Če delavec in delodajalec pogodbe, s katero sporazumno določata vi-
šino in vrsto nagrade, ne skleneta v roku treh mesecev od prevzema služ-
benega izuma, mora delodajalec višino nagrade enostransko določiti (s pi-
sno obrazloženim sklepom), nagrado pa izplačati (3. odstavek 18. člena
ZPILDR). Zoper ta sklep lahko delavec pisno ugovarja v roku enega mese-
ca od njegovega prejema, sicer šteje, da je nagrada sporazumno določena (4.
odstavek 18. člena). Ugovor vloži pri poravnalnem svetu.
Rok za izplačilo nagrade za omejeno prevzeti službeni izum je dolo-
čen na tri mesece od začetka uporabe omejeno prevzetega službenega izu-
ma, za popolno prevzeti službeni izum pa tri mesece od podelitve paten-
ta ali patenta s skrajšanim trajanjem (3. odstavek 18. člena ZPILDR).12 V
zvezi s slednjim menimo, da je dikcija zakona nerodna in bi se morala gla-
siti tako, da bi rok za izplačilo nagrade za popolno prevzeti službeni zum
začel teči od dneva objave patentne prijave. S tem dnem ima namreč prija-
vitelj zagotovljeno patentno varstvo (89. člen ZIL-1, 67. člen EPK), zato je
ta rok ustreznejši. Poleg tega postopek podelitve evropskega patenta tra-
ja približno tri do pet let od dneva prijave, podelitev nacionalnega patenta
(v državah s polnim preizkusom) pa približno 18 mesecev od dneva prija-
ve. Za izum, ki se bo varoval s slovenskim patentom, bi bil v primeru tako
spremenjene dikcije začetek teka tega roka popolnoma enak (hkrati z ob-
javo patentne prijave UIL objavi tudi odločitev o podelitvi patenta (zaradi
očitnega preizkusa, glej tudi 98. člen ZIL-1), za evropski patent pa se najprej
objavi patentna prijava (v roku 18 mesecev od dneva vložitve patentne pri-
jave), patent pa se podeli šele čez nekaj let. Rok za izplačilo nagrade, kot je
določen v 18. členu ZIL, bo torej v primeru nacionalnega patenta nastopil
dokaj hitro, v primeru evropskega patenta pa bo nastopil šele čez nekaj let.
Takšna ureditev ni ustrezna oziroma pomeni veliko neenakost med delav-
11 ZPILDR v 15. členu govori o »odmeri« nagrade; v 18. členu govori, da se nagrada »izračuna« in
govori o »višini«, »izplačilu« in »vračilu« že »plačane« nagrade.
12 V obrazložitvi predloga novele ZPILDR 2006 je zapisano, da je trenutek nastopa pravice do pri-
merne nagrade vezan na začetek izkoriščanja.
nodajalec imel v mislih predvsem denarno nagrado.11 Če se delavec strinja
s kakšno drugo (nedenarno) nagrado, se v pogodbi seveda lahko dogovori
tudi tako. Menimo pa, da je tak dogovor v praksi bolj malo verjeten; ugoto-
vitev glede možnosti pogodbenega urejanja nedenarne nagrade je zato po-
membna zgolj s teoretičnega vidika.
Zakon ureja pravico delavca do primerne nagrade. Gre za pravni stan-
dard, katerega vsebino je treba določiti v vsakem primeru posebej. Pri tem
pa se upoštevajo tudi smernice v praksi, kolektivne pogodbe in podzakon-
ski akti.
Če delavec in delodajalec pogodbe, s katero sporazumno določata vi-
šino in vrsto nagrade, ne skleneta v roku treh mesecev od prevzema služ-
benega izuma, mora delodajalec višino nagrade enostransko določiti (s pi-
sno obrazloženim sklepom), nagrado pa izplačati (3. odstavek 18. člena
ZPILDR). Zoper ta sklep lahko delavec pisno ugovarja v roku enega mese-
ca od njegovega prejema, sicer šteje, da je nagrada sporazumno določena (4.
odstavek 18. člena). Ugovor vloži pri poravnalnem svetu.
Rok za izplačilo nagrade za omejeno prevzeti službeni izum je dolo-
čen na tri mesece od začetka uporabe omejeno prevzetega službenega izu-
ma, za popolno prevzeti službeni izum pa tri mesece od podelitve paten-
ta ali patenta s skrajšanim trajanjem (3. odstavek 18. člena ZPILDR).12 V
zvezi s slednjim menimo, da je dikcija zakona nerodna in bi se morala gla-
siti tako, da bi rok za izplačilo nagrade za popolno prevzeti službeni zum
začel teči od dneva objave patentne prijave. S tem dnem ima namreč prija-
vitelj zagotovljeno patentno varstvo (89. člen ZIL-1, 67. člen EPK), zato je
ta rok ustreznejši. Poleg tega postopek podelitve evropskega patenta tra-
ja približno tri do pet let od dneva prijave, podelitev nacionalnega patenta
(v državah s polnim preizkusom) pa približno 18 mesecev od dneva prija-
ve. Za izum, ki se bo varoval s slovenskim patentom, bi bil v primeru tako
spremenjene dikcije začetek teka tega roka popolnoma enak (hkrati z ob-
javo patentne prijave UIL objavi tudi odločitev o podelitvi patenta (zaradi
očitnega preizkusa, glej tudi 98. člen ZIL-1), za evropski patent pa se najprej
objavi patentna prijava (v roku 18 mesecev od dneva vložitve patentne pri-
jave), patent pa se podeli šele čez nekaj let. Rok za izplačilo nagrade, kot je
določen v 18. členu ZIL, bo torej v primeru nacionalnega patenta nastopil
dokaj hitro, v primeru evropskega patenta pa bo nastopil šele čez nekaj let.
Takšna ureditev ni ustrezna oziroma pomeni veliko neenakost med delav-
11 ZPILDR v 15. členu govori o »odmeri« nagrade; v 18. členu govori, da se nagrada »izračuna« in
govori o »višini«, »izplačilu« in »vračilu« že »plačane« nagrade.
12 V obrazložitvi predloga novele ZPILDR 2006 je zapisano, da je trenutek nastopa pravice do pri-
merne nagrade vezan na začetek izkoriščanja.
