Page 61 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Pravna ureditev v Sloveniji 61
nos in licenco pravic, glede katere ZVTPPV napotuje na smiselno uporabo
zakona, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine. Dodaten
argument za to stališče je tudi dejstvo, da ZVTPPV nikjer ne določa pravi-
ce avtorja topografije do navedbe, kot to velja za izume.
Nove sorte rastlin
Podobno kot v primeru topografij tudi ZVNSR glede upravičenosti do
varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske pravice v odsotnosti pogod-
bene ureditve določa smiselno uporabo »predpisov o pravicah industrijske
lastnine iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente« (4. odstavek 12.
člena ZVNSR).
Nagrajevanje delavcev bo torej prvenstveno predmet pogodbenega do-
govora glede pravice do varstva sorte in imetništva žlahtniteljske pravi-
ce. Zakon ne določa natančneje, s kakšno pogodbo naj se urejajo tovrstne
medsebojne obveznosti, zato je ta člen treba razumeti v smislu, da pride-
jo v poštev pogodbe vseh vrst, v praksi pa bo to najpogosteje kar pogodba
o zaposlitvi. Pri tem pa je treba opozoriti na določbo 3. odstavka 40. čle-
na ZVNSR, ki za vse pogodbe o prenosu žlahtniteljskih pravic zahteva pi-
sno obliko.
V odsotnosti pogodbe pa zakon napotuje na smiselno uporabo ZPIL-
DR, kar pomeni smiselno uporabo vseh določb ZPILDR, tako o medse-
bojnem obveščanju, prevzemu, varovanju poslovne skrivnosti kot tudi ob-
veznem nagrajevanju. Delavec bo torej najprej moral delodajalca o novi
sorti pisno obvestiti, delodajalec pa jo s pisno izjavo prevzeti. Kot pri iz-
umih se bosta morala delavec in delodajalec o višini in vrsti nagrade spo-
razumeti, sicer jo delodajalec določi s sklepom in izplača najkasneje v treh
mesecih od vpisa žlahtniteljske pravice v register. Glede na to, da ZVNSR
napotuje na smiselno uporabo »predpisov o pravicah industrijske lastnine
iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente«, bo glede meril za izra-
čun nagrade treba upoštevati tudi Pravilnik o nagradah za izume iz delov-
nega razmerja. V odvisnosti od tega, katero žlahtniteljsko pravico bo delo-
dajalec prijavil (nacionalno ali EU), bo odvisna tudi višina nagrade (zaradi
kriterija »gospodarske uporabnosti izuma«).21
Tehnične in netehnične izboljšave
Zakonodaja za tehnične in druge izboljšave ne določa obveznega denarne-
ga nagrajevanja delavcev, ki so te izboljšave ustvarili. Nagrada je seveda lah-
ko predmet dogovora med delavcem in delodajalcem. V praksi so nagrade
21 15. člen ZPILDR in 1. člen Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja.
nos in licenco pravic, glede katere ZVTPPV napotuje na smiselno uporabo
zakona, ki ureja pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine. Dodaten
argument za to stališče je tudi dejstvo, da ZVTPPV nikjer ne določa pravi-
ce avtorja topografije do navedbe, kot to velja za izume.
Nove sorte rastlin
Podobno kot v primeru topografij tudi ZVNSR glede upravičenosti do
varstva sorte in do pridobitve žlahtniteljske pravice v odsotnosti pogod-
bene ureditve določa smiselno uporabo »predpisov o pravicah industrijske
lastnine iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente« (4. odstavek 12.
člena ZVNSR).
Nagrajevanje delavcev bo torej prvenstveno predmet pogodbenega do-
govora glede pravice do varstva sorte in imetništva žlahtniteljske pravi-
ce. Zakon ne določa natančneje, s kakšno pogodbo naj se urejajo tovrstne
medsebojne obveznosti, zato je ta člen treba razumeti v smislu, da pride-
jo v poštev pogodbe vseh vrst, v praksi pa bo to najpogosteje kar pogodba
o zaposlitvi. Pri tem pa je treba opozoriti na določbo 3. odstavka 40. čle-
na ZVNSR, ki za vse pogodbe o prenosu žlahtniteljskih pravic zahteva pi-
sno obliko.
V odsotnosti pogodbe pa zakon napotuje na smiselno uporabo ZPIL-
DR, kar pomeni smiselno uporabo vseh določb ZPILDR, tako o medse-
bojnem obveščanju, prevzemu, varovanju poslovne skrivnosti kot tudi ob-
veznem nagrajevanju. Delavec bo torej najprej moral delodajalca o novi
sorti pisno obvestiti, delodajalec pa jo s pisno izjavo prevzeti. Kot pri iz-
umih se bosta morala delavec in delodajalec o višini in vrsti nagrade spo-
razumeti, sicer jo delodajalec določi s sklepom in izplača najkasneje v treh
mesecih od vpisa žlahtniteljske pravice v register. Glede na to, da ZVNSR
napotuje na smiselno uporabo »predpisov o pravicah industrijske lastnine
iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente«, bo glede meril za izra-
čun nagrade treba upoštevati tudi Pravilnik o nagradah za izume iz delov-
nega razmerja. V odvisnosti od tega, katero žlahtniteljsko pravico bo delo-
dajalec prijavil (nacionalno ali EU), bo odvisna tudi višina nagrade (zaradi
kriterija »gospodarske uporabnosti izuma«).21
Tehnične in netehnične izboljšave
Zakonodaja za tehnične in druge izboljšave ne določa obveznega denarne-
ga nagrajevanja delavcev, ki so te izboljšave ustvarili. Nagrada je seveda lah-
ko predmet dogovora med delavcem in delodajalcem. V praksi so nagrade
21 15. člen ZPILDR in 1. člen Pravilnika o nagradah za izume iz delovnega razmerja.
