Page 52 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
v tem pogledu sledi ureditvi po Direktivi 87/54/EEC o pravnem varstvu
topografij polprevodniških izdelkov, ki v 3. členu pravi, da države člani-
ce lahko določijo, da pravica do topografije, ki nastane v okviru delovne-
ga razmerja ustvarjalca, pripada delodajalcu. Pravica delodajalca nastane
z datumom vložitve prijave ali datumom, ko je bila topografija prvič go-
spodarsko izkoriščena kjer koli na svetu, traja pa do konca koledarskega
leta, v katerem je preteklo deset let od datuma začetka veljavnosti (7. člen
ZVTPPV).
Kot zanimivo se kaže dejstvo, da zakon predvideva sklenitev dogovo-
ra o imetništvu pravic v pogodbi o zaposlitvi. Menimo, da bi bilo treba to
določbo 3. člena ZVTPPV interpretirati v duhu, da daje zakon prednost
pogodbi o zaposlitvi, pri čemer se lahko o prenosu pravic delavec in de-
lodajalec dogovorita tudi v kakšni drugi pogodbi. Taka interpretacija je
52 tudi v skladu z načelom dispozitivnosti pogodbenih razmerij. V naspro-
tnem primeru (če ta interpretacija ne bi bila sprejeta), pa se moramo vpra-
šati, kako je z veljavnostjo dogovora o prenosu pravice varstva topografije,
ki ni sklenjen v pogodbi o zaposlitvi, pač pa je predmet urejanja neke dru-
ge pogodbe, denimo licenčne. Menimo, da je tak dogovor veljaven tudi,
kadar ni vsebovan v pogodbi o zaposlitvi. Pri tem ne gre zanemariti dej-
stva, da ZVTPPV v 17. členu določa, da se v postopkih o prenosu in licen-
ci pravic topografije smiselno uporablja ZIL-1. Ta v 75. členu določa, da
lahko imetnik patenta, modela ali znamke v celoti ali delno prenaša svo-
jo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Prepoved prenosa pravic industrij-
ske lastnine je določena le za kolektivne znamke in geografske označbe
(3. odstavek 75. člena ZIL-1). Če bi zakonodajalec želel prepovedati pre-
nosljivost topografije z licenčno ali drugo pogodbo, bi to v ZVTPPV iz-
recno navedel, kot je to storil v ZIL-1. Ne nazadnje je od odločitve o vrsti
pogodbe, s katero bosta delavec in delodajalec uredila prenos teh pravic
in se najbrž dogovorila tudi o finančnem nagrajevanju delavca za njegovo
tovrstno ustvarjalnost, odvisna davčna obravnava prihodkov iz tega na-
slova (ki je v primeru dogovora o prenosu pravic topografije s pogodbo o
zaposlitvi drugačna kot če do prenosa pravic pride z avtorsko ali podje-
mno pogodbo).
Nove sorte rastlin
Imetništvo žlahtniteljskih pravic iz nove sorte rastlin, ustvarjene v delov-
nem razmerju, je v Sloveniji urejeno v Zakonu o varstvu novih sort rastlin
(ZVNSR). ZVNSR določa, da se v zvezi s tem medsebojne obveznosti med
delavcem – žlahtniteljem in delodajalcem urejajo s pogodbo. V nasprotnem
primeru se smiselno uporabljajo določbe iz predpisov o pravicah industrij-
v tem pogledu sledi ureditvi po Direktivi 87/54/EEC o pravnem varstvu
topografij polprevodniških izdelkov, ki v 3. členu pravi, da države člani-
ce lahko določijo, da pravica do topografije, ki nastane v okviru delovne-
ga razmerja ustvarjalca, pripada delodajalcu. Pravica delodajalca nastane
z datumom vložitve prijave ali datumom, ko je bila topografija prvič go-
spodarsko izkoriščena kjer koli na svetu, traja pa do konca koledarskega
leta, v katerem je preteklo deset let od datuma začetka veljavnosti (7. člen
ZVTPPV).
Kot zanimivo se kaže dejstvo, da zakon predvideva sklenitev dogovo-
ra o imetništvu pravic v pogodbi o zaposlitvi. Menimo, da bi bilo treba to
določbo 3. člena ZVTPPV interpretirati v duhu, da daje zakon prednost
pogodbi o zaposlitvi, pri čemer se lahko o prenosu pravic delavec in de-
lodajalec dogovorita tudi v kakšni drugi pogodbi. Taka interpretacija je
52 tudi v skladu z načelom dispozitivnosti pogodbenih razmerij. V naspro-
tnem primeru (če ta interpretacija ne bi bila sprejeta), pa se moramo vpra-
šati, kako je z veljavnostjo dogovora o prenosu pravice varstva topografije,
ki ni sklenjen v pogodbi o zaposlitvi, pač pa je predmet urejanja neke dru-
ge pogodbe, denimo licenčne. Menimo, da je tak dogovor veljaven tudi,
kadar ni vsebovan v pogodbi o zaposlitvi. Pri tem ne gre zanemariti dej-
stva, da ZVTPPV v 17. členu določa, da se v postopkih o prenosu in licen-
ci pravic topografije smiselno uporablja ZIL-1. Ta v 75. členu določa, da
lahko imetnik patenta, modela ali znamke v celoti ali delno prenaša svo-
jo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Prepoved prenosa pravic industrij-
ske lastnine je določena le za kolektivne znamke in geografske označbe
(3. odstavek 75. člena ZIL-1). Če bi zakonodajalec želel prepovedati pre-
nosljivost topografije z licenčno ali drugo pogodbo, bi to v ZVTPPV iz-
recno navedel, kot je to storil v ZIL-1. Ne nazadnje je od odločitve o vrsti
pogodbe, s katero bosta delavec in delodajalec uredila prenos teh pravic
in se najbrž dogovorila tudi o finančnem nagrajevanju delavca za njegovo
tovrstno ustvarjalnost, odvisna davčna obravnava prihodkov iz tega na-
slova (ki je v primeru dogovora o prenosu pravic topografije s pogodbo o
zaposlitvi drugačna kot če do prenosa pravic pride z avtorsko ali podje-
mno pogodbo).
Nove sorte rastlin
Imetništvo žlahtniteljskih pravic iz nove sorte rastlin, ustvarjene v delov-
nem razmerju, je v Sloveniji urejeno v Zakonu o varstvu novih sort rastlin
(ZVNSR). ZVNSR določa, da se v zvezi s tem medsebojne obveznosti med
delavcem – žlahtniteljem in delodajalcem urejajo s pogodbo. V nasprotnem
primeru se smiselno uporabljajo določbe iz predpisov o pravicah industrij-
