Page 59 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Pravna ureditev v Sloveniji 59
odstavek 19. člena ZPILDR). S tem se delavca ščiti pred tem, da bi deloda-
jalec, ki ni pripravljen vlagati v zavarovanje izuma s patentom in ga zato ne
prevzame v zakonskem roku, ta izum zahteval zase kasneje, če oziroma ko
bi se izum izkazal kot izjemno tržno uspešen. Delodajalec ima tudi pred-
kupno pravico: ZPILDR v 4. odstavku 19. člena določa, da mora delavec
pred začetkom uporabe prostega izuma pisno ponuditi delodajalcu odkup
pravice do uporabe tega izuma. Če delodajalec ponudbe ne sprejme v roku
dveh mesecev od prejema te ponudbe, njegova predkupna pravica ugasne.
Če pa delodajalec ponudbo sprejme, vendar se ne strinja s ponujenimi po-
goji, lahko v roku dveh mesecev od prejema ponudbe sproži postopek pred
poravnalnim svetom.
Obveznost obveščanja in predkupna pravica delodajalca pa velja samo
za tiste proste izume, ki so s področja delodajalčeve dejavnosti (5. odstavek
19. člena ZPILDR). Za vse ostale izume bi bila takšna obveza neutemeljen
poseg v pravice delavca, prav tako ni utemeljenega interesa delodajalcev, da
bi bili o njih obveščeni (obrazložitev novele ZPILDR 2006, 25).
Avtorska dela
Nagrajevanja delavcev kot stvariteljev avtorskih del, ki so nastala v delov-
nem razmerju, ZASP posebej ne predvideva. Kot smo že zapisali, so mate-
rialne in druge pravice na avtorskem delu, ki je nastalo pri izpolnjevanju
delovnih obveznosti delavca, ex lege prenesene na delodajalca, vendar le za
dobo desetih letih od dokončanja dela. Zakon za to kakšne posebne denar-
ne nagrade (poleg plače) ne predvideva, zaradi dispozitivnosti teh določb
pa se lahko delavec in delodajalec o nagradi dogovorita. Po preteku dese-
tih let pripadejo vse pravice ponovno avtorju. Nobene potrebe ni, da jih
delodajalec formalno vrne delavcu, saj avtorjeva pravica avtomatično dobi
prvotni polni položaj (Trampuž 1997e, 232). Ker obstaja nevarnost, da bi
delavec po preteku teh desetih let delodajalcu postavljal nesorazmerne zah-
teve za (ponovni) prenos pravic oziroma s prepovednimi zahtevki zavrl nje-
govo dejavnost (Trampuž 1997e, 232), je ZASP ustanovil prisilno licenco:
delodajalec lahko zahteva ponovni prenos pravic od avtorja, vendar pro-
ti plačilu primernega nadomestila. Kakšno mora biti nadomestilo, da ga
lahko štejemo kot »primerno« in kako se višina tega nadomestila izraču-
na, 102. člen ZASP ne določa, zato je v tem primeru treba uporabiti splo-
šna pravila ZASP o avtorskem honorarju in nadomestilu. ZASP v 81. členu
pravi, da se nadomestilo za avtorsko delo določi ob upoštevanju običajnih
plačil za določeno vrsto del, glede na obseg in trajanje uporabe ter glede na
druge okoliščine primera (1. odstavek 81. člena ZASP). Tako kot pri ZPIL-
DR je tudi tu predvidena klavzula spremenjenih okoliščin: če se z uporabo
odstavek 19. člena ZPILDR). S tem se delavca ščiti pred tem, da bi deloda-
jalec, ki ni pripravljen vlagati v zavarovanje izuma s patentom in ga zato ne
prevzame v zakonskem roku, ta izum zahteval zase kasneje, če oziroma ko
bi se izum izkazal kot izjemno tržno uspešen. Delodajalec ima tudi pred-
kupno pravico: ZPILDR v 4. odstavku 19. člena določa, da mora delavec
pred začetkom uporabe prostega izuma pisno ponuditi delodajalcu odkup
pravice do uporabe tega izuma. Če delodajalec ponudbe ne sprejme v roku
dveh mesecev od prejema te ponudbe, njegova predkupna pravica ugasne.
Če pa delodajalec ponudbo sprejme, vendar se ne strinja s ponujenimi po-
goji, lahko v roku dveh mesecev od prejema ponudbe sproži postopek pred
poravnalnim svetom.
Obveznost obveščanja in predkupna pravica delodajalca pa velja samo
za tiste proste izume, ki so s področja delodajalčeve dejavnosti (5. odstavek
19. člena ZPILDR). Za vse ostale izume bi bila takšna obveza neutemeljen
poseg v pravice delavca, prav tako ni utemeljenega interesa delodajalcev, da
bi bili o njih obveščeni (obrazložitev novele ZPILDR 2006, 25).
Avtorska dela
Nagrajevanja delavcev kot stvariteljev avtorskih del, ki so nastala v delov-
nem razmerju, ZASP posebej ne predvideva. Kot smo že zapisali, so mate-
rialne in druge pravice na avtorskem delu, ki je nastalo pri izpolnjevanju
delovnih obveznosti delavca, ex lege prenesene na delodajalca, vendar le za
dobo desetih letih od dokončanja dela. Zakon za to kakšne posebne denar-
ne nagrade (poleg plače) ne predvideva, zaradi dispozitivnosti teh določb
pa se lahko delavec in delodajalec o nagradi dogovorita. Po preteku dese-
tih let pripadejo vse pravice ponovno avtorju. Nobene potrebe ni, da jih
delodajalec formalno vrne delavcu, saj avtorjeva pravica avtomatično dobi
prvotni polni položaj (Trampuž 1997e, 232). Ker obstaja nevarnost, da bi
delavec po preteku teh desetih let delodajalcu postavljal nesorazmerne zah-
teve za (ponovni) prenos pravic oziroma s prepovednimi zahtevki zavrl nje-
govo dejavnost (Trampuž 1997e, 232), je ZASP ustanovil prisilno licenco:
delodajalec lahko zahteva ponovni prenos pravic od avtorja, vendar pro-
ti plačilu primernega nadomestila. Kakšno mora biti nadomestilo, da ga
lahko štejemo kot »primerno« in kako se višina tega nadomestila izraču-
na, 102. člen ZASP ne določa, zato je v tem primeru treba uporabiti splo-
šna pravila ZASP o avtorskem honorarju in nadomestilu. ZASP v 81. členu
pravi, da se nadomestilo za avtorsko delo določi ob upoštevanju običajnih
plačil za določeno vrsto del, glede na obseg in trajanje uporabe ter glede na
druge okoliščine primera (1. odstavek 81. člena ZASP). Tako kot pri ZPIL-
DR je tudi tu predvidena klavzula spremenjenih okoliščin: če se z uporabo
