Page 53 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Pravna ureditev v Sloveniji 53
ske lastnine iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente (3. odstavek
12. člena ZVNSR). Zakon ne določa natančneje, s kakšno pogodbo naj se
urejajo medsebojne obveznosti glede pravice do varstva sorte in imetništva
žlahtniteljske pravice, zato je ta člen treba razumeti v smislu, da pridejo v
poštev pogodbe vseh vrst, od pogodb o zaposlitvi do kolektivnih. Pri tem
pa je treba opozoriti na določbo 3. odstavka 40. člena ZVNSR, ki za vse po-
godbe o prenosu žlahtniteljskih pravic zahteva pisno obliko. Ustni dogovor
med delavcem in delodajalcem o prenosu pravic bo zato ničen. V odsotnos-
ti pogodbenega dogovora pa smiselna uporaba določb ZPILDR pomeni, da
bo delavec moral o nastali novi sorti obvestiti delodajalca, ki jo s pisno iz-
javo prevzame. Glede na to, da Uredba 2100/1994 prepoveduje kumulacijo
varstva, bo moral delodajalec že v pisni izjavi o prevzemu nove sorte rastlin
delavcu sporočiti, ali uveljavlja pravico do varstva z nacionalno žlahtnitelj-
sko pravico ali z žlahtniteljsko pravico EU. Za delavca je sicer to bolj teore-
tičnega pomena, saj za nove sorte rastlin ne pride v poštev smiselna upora-
ba določbe 3. odstavka 10. člena ZPILDR (delavec ne more na svoje stroške
zahtevati varstva nove rastlinske sorte za države, v katerih delodajalec te
sorte ne prijavi za pridobitev žlahtniteljske pravice, kot to velja za patente).
Ta odločitev bo na delodajalca imela vpliv za določitev nagrade, ki bo višja
v primeru žlahtniteljske pravice EU, saj ZPILDR in Pravilnik o nagradah
za izume iz delovnega razmerja5 kot enega temeljnih kriterijev za določitev
višine nagrade določata gospodarsko uporabnost izuma.
V zvezi s smiselno uporabo ZPILDR se postavlja še vprašanje, po kate-
rem predpisu se mora ravnati prenos pravic. Po smiselni uporabi ZPILDR
preidejo žlahtniteljske pravice na delodajalca z vročitvijo pisne izjave delav-
cu, s katero delodajalec popolno ali omejeno prevzema novo sorto rastlin
(8. člen ZPILDR). Po drugi strani pa ZVNSR v 40. členu predpisuje pisno
obliko pogodb o prenosu žlahtniteljskih pravic. Glede na to, da je ZVNSR
lex specialis glede na ZPILDR (ki se le smiselno uporablja), menimo, da se
prenos pravic zgodi šele s sklenitvijo pogodbe. Tudi po Uredbi 2100/1994
se prenos žlahtniteljskih pravic lahko opravi le s pisno pogodbo (23. člen te
uredbe). Če bi omenjene člene ZVNSR in ZPILDR razumeli tako, da se
prenos zgodi v različnih trenutkih oz. na podlagi različnih pravnih dejanj,
bi v praksi to pomenilo, da se prenos nacionalne žlahtniteljske pravice zgo-
di z vročitvijo pisne izjave delodajalca, prenos žlahtniteljske pravice EU pa
s pisno pogodbo, kar je neustrezno.
5 Glede na dikcijo ZVNSR o smiselni uporabi »predpisov do pravice industrijske lastnine …, ki se na-
našajo na patente«; menimo, da se smiselno uporablja tudi pravilnik o nagradah za izume iz delov-
nega razmerja.
ske lastnine iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na patente (3. odstavek
12. člena ZVNSR). Zakon ne določa natančneje, s kakšno pogodbo naj se
urejajo medsebojne obveznosti glede pravice do varstva sorte in imetništva
žlahtniteljske pravice, zato je ta člen treba razumeti v smislu, da pridejo v
poštev pogodbe vseh vrst, od pogodb o zaposlitvi do kolektivnih. Pri tem
pa je treba opozoriti na določbo 3. odstavka 40. člena ZVNSR, ki za vse po-
godbe o prenosu žlahtniteljskih pravic zahteva pisno obliko. Ustni dogovor
med delavcem in delodajalcem o prenosu pravic bo zato ničen. V odsotnos-
ti pogodbenega dogovora pa smiselna uporaba določb ZPILDR pomeni, da
bo delavec moral o nastali novi sorti obvestiti delodajalca, ki jo s pisno iz-
javo prevzame. Glede na to, da Uredba 2100/1994 prepoveduje kumulacijo
varstva, bo moral delodajalec že v pisni izjavi o prevzemu nove sorte rastlin
delavcu sporočiti, ali uveljavlja pravico do varstva z nacionalno žlahtnitelj-
sko pravico ali z žlahtniteljsko pravico EU. Za delavca je sicer to bolj teore-
tičnega pomena, saj za nove sorte rastlin ne pride v poštev smiselna upora-
ba določbe 3. odstavka 10. člena ZPILDR (delavec ne more na svoje stroške
zahtevati varstva nove rastlinske sorte za države, v katerih delodajalec te
sorte ne prijavi za pridobitev žlahtniteljske pravice, kot to velja za patente).
Ta odločitev bo na delodajalca imela vpliv za določitev nagrade, ki bo višja
v primeru žlahtniteljske pravice EU, saj ZPILDR in Pravilnik o nagradah
za izume iz delovnega razmerja5 kot enega temeljnih kriterijev za določitev
višine nagrade določata gospodarsko uporabnost izuma.
V zvezi s smiselno uporabo ZPILDR se postavlja še vprašanje, po kate-
rem predpisu se mora ravnati prenos pravic. Po smiselni uporabi ZPILDR
preidejo žlahtniteljske pravice na delodajalca z vročitvijo pisne izjave delav-
cu, s katero delodajalec popolno ali omejeno prevzema novo sorto rastlin
(8. člen ZPILDR). Po drugi strani pa ZVNSR v 40. členu predpisuje pisno
obliko pogodb o prenosu žlahtniteljskih pravic. Glede na to, da je ZVNSR
lex specialis glede na ZPILDR (ki se le smiselno uporablja), menimo, da se
prenos pravic zgodi šele s sklenitvijo pogodbe. Tudi po Uredbi 2100/1994
se prenos žlahtniteljskih pravic lahko opravi le s pisno pogodbo (23. člen te
uredbe). Če bi omenjene člene ZVNSR in ZPILDR razumeli tako, da se
prenos zgodi v različnih trenutkih oz. na podlagi različnih pravnih dejanj,
bi v praksi to pomenilo, da se prenos nacionalne žlahtniteljske pravice zgo-
di z vročitvijo pisne izjave delodajalca, prenos žlahtniteljske pravice EU pa
s pisno pogodbo, kar je neustrezno.
5 Glede na dikcijo ZVNSR o smiselni uporabi »predpisov do pravice industrijske lastnine …, ki se na-
našajo na patente«; menimo, da se smiselno uporablja tudi pravilnik o nagradah za izume iz delov-
nega razmerja.
