Page 58 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
cem, katerega izum se varuje z nacionalnim patentom ter delavcem, katere-
ga izum se varuje s patentom po EPK.
Glede na to, da določitev nagrade temelji na ocenah in ne na dejanskih
podatkih, zakon predvideva tudi klavzulo spremenjenih okoliščin (6.
odstavek 18. člena ZPILDR). Vendar pa delodajalec tudi v primeru, če so
se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bi-
stveno spremenile, ne more zahtevati vrnitve že plačane nagrade.
Podrobnejša merila za določitev denarne nagrade za izum vsebuje
Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.
65/2007, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa tudi minimalno višino na-
grade. Ta za neposredni službeni izum znaša najmanj dve zadnji plači za-
poslenega, za posredni službeni izum pa najmanj znesek zadnjih petih plač
zaposlenega (8. člen Pravilnika). Nagrada za neposredni službeni izum se
58 praviloma določi v pavšalnem znesku, za posredni pa se izračuna tako, da
se od 20 % višine gospodarske uporabnosti izuma13 odštejeta vrednost na-
log pri delodajalcu14 in delež delodajalca15 pri nastanku izuma (1. odstavek
4. člena Pravilnika). Če se nagrade na ta način ne da izračunati, se gospo-
darska uporabnost izuma določi z uporabo licenčne analogije.16 V vsakem
primeru pa se lahko delavec in delodajalec dogovorita, da bosta nagrado iz-
računala kako drugače (3. odstavek 5. člena Pravilnika).
Pravilnik se uporablja le, če je za zaposlenega ugodnejši kot določbe ko-
lektivnih pogodb ali pogodbe o zaposlitvi (2. odstavek 17. člena ZPILDR).
ZPILDR ureja tudi proste izume, o katerih mora delavec prav tako ob-
veščati delodajalca (1. odstavek 19. člena ZPILDR). Ta na podlagi obvesti-
la presodi, ali se s kvalifikacijo izuma kot prostega strinja. Če se ne strinja,
sproži postopek pred poravnalnim svetom.17 Delodajalec, ki v dvomeseč-
nem roku niti ne pripozna prostega izuma niti ne sproži postopka pod po-
ravnalnim svetom, izuma kasneje ne more več prevzeti kot službenega (3.
13 Pri tem se upošteva pričakovani čisti dobiček pri gospodarskem izkoriščanju izuma. Kot merilo se
lahko vzame tudi dotedanji povprečni dobiček delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izumov
te vrste (1. odstavek 5. člena Pravilnika).
14 Upošteva se predvsem opis del in nalog pri delodajalcu, delovne zadolžitve, navodila delodajalca, ali
je izum nastal pretežno v delovnih prostorih delodajalca in v delovnem času ipd. (2. odstavek 6. člena
Pravilnika). Če se primerna nagrada na ta način ne da izračunati, znaša vrednost nalog delavca 9,9 %
gospodarske uporabnosti izuma.
15 Upoštevajo se znanja, finančna sredstva in kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delav-
cu za ustvaritev izuma; navodila in usmeritve za delo; izobraževanja, ki so pripomogla k ustvaritvi
izuma (4. odstavek 6. člena Pravilnika).
16 Gospodarska uporabnost izuma se določi v višini licenčnine, ki je običajna za izume te ali podobne
vrste (2. odstavek 5. člena Pravilnika).
17 Poravnalni svet je izvensodno telo, ki deluje pri Uradu RS za intelektualno lastnino in pred kate-
rim si morata delavec in delodajalec prizadevati za mirno rešitev spora, ki nastane v zvezi z izumom,
ustvarjenem v delovnem razmerju.
cem, katerega izum se varuje z nacionalnim patentom ter delavcem, katere-
ga izum se varuje s patentom po EPK.
Glede na to, da določitev nagrade temelji na ocenah in ne na dejanskih
podatkih, zakon predvideva tudi klavzulo spremenjenih okoliščin (6.
odstavek 18. člena ZPILDR). Vendar pa delodajalec tudi v primeru, če so
se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bi-
stveno spremenile, ne more zahtevati vrnitve že plačane nagrade.
Podrobnejša merila za določitev denarne nagrade za izum vsebuje
Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.
65/2007, v nadaljevanju Pravilnik), ki določa tudi minimalno višino na-
grade. Ta za neposredni službeni izum znaša najmanj dve zadnji plači za-
poslenega, za posredni službeni izum pa najmanj znesek zadnjih petih plač
zaposlenega (8. člen Pravilnika). Nagrada za neposredni službeni izum se
58 praviloma določi v pavšalnem znesku, za posredni pa se izračuna tako, da
se od 20 % višine gospodarske uporabnosti izuma13 odštejeta vrednost na-
log pri delodajalcu14 in delež delodajalca15 pri nastanku izuma (1. odstavek
4. člena Pravilnika). Če se nagrade na ta način ne da izračunati, se gospo-
darska uporabnost izuma določi z uporabo licenčne analogije.16 V vsakem
primeru pa se lahko delavec in delodajalec dogovorita, da bosta nagrado iz-
računala kako drugače (3. odstavek 5. člena Pravilnika).
Pravilnik se uporablja le, če je za zaposlenega ugodnejši kot določbe ko-
lektivnih pogodb ali pogodbe o zaposlitvi (2. odstavek 17. člena ZPILDR).
ZPILDR ureja tudi proste izume, o katerih mora delavec prav tako ob-
veščati delodajalca (1. odstavek 19. člena ZPILDR). Ta na podlagi obvesti-
la presodi, ali se s kvalifikacijo izuma kot prostega strinja. Če se ne strinja,
sproži postopek pred poravnalnim svetom.17 Delodajalec, ki v dvomeseč-
nem roku niti ne pripozna prostega izuma niti ne sproži postopka pod po-
ravnalnim svetom, izuma kasneje ne more več prevzeti kot službenega (3.
13 Pri tem se upošteva pričakovani čisti dobiček pri gospodarskem izkoriščanju izuma. Kot merilo se
lahko vzame tudi dotedanji povprečni dobiček delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izumov
te vrste (1. odstavek 5. člena Pravilnika).
14 Upošteva se predvsem opis del in nalog pri delodajalcu, delovne zadolžitve, navodila delodajalca, ali
je izum nastal pretežno v delovnih prostorih delodajalca in v delovnem času ipd. (2. odstavek 6. člena
Pravilnika). Če se primerna nagrada na ta način ne da izračunati, znaša vrednost nalog delavca 9,9 %
gospodarske uporabnosti izuma.
15 Upoštevajo se znanja, finančna sredstva in kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delav-
cu za ustvaritev izuma; navodila in usmeritve za delo; izobraževanja, ki so pripomogla k ustvaritvi
izuma (4. odstavek 6. člena Pravilnika).
16 Gospodarska uporabnost izuma se določi v višini licenčnine, ki je običajna za izume te ali podobne
vrste (2. odstavek 5. člena Pravilnika).
17 Poravnalni svet je izvensodno telo, ki deluje pri Uradu RS za intelektualno lastnino in pred kate-
rim si morata delavec in delodajalec prizadevati za mirno rešitev spora, ki nastane v zvezi z izumom,
ustvarjenem v delovnem razmerju.
