Page 63 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Analiza učinkovitosti
pravne ureditve ustvarjalnosti
in inovativnosti v delovnem
razmerju
Slovenski zakonodajalec konflikt interesov med delavcem in delodajalcem
ter vzporedni (hkratni) konflikt med delovnim pravom in pravom inte-
lektualne lastnine rešuje na različne načine, odvisno od vrste stvaritve ozi-
roma inovacije, ki jo delavec ustvari v delovnem razmerju. Pri tem ima-
jo pravila o medsebojnih pravicah in obveznostih različne učinke oziroma
različno vplivajo na pravni položaj delavca in/ali delodajalca.
Pravna ureditev alokacije pravic, obveznosti in pravnih koristi med de-
lodajalcem in delavcem v zvezi z rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti, ki
jih slednji ustvari v okviru delovnega razmerja, se je z zgodovinskega vidika
spraševala predvsem o pravičnosti te ureditve. Sodobni trendi pa poleg pra-
vičnosti poudarjajo tudi načelo učinkovitosti, po katerem naj pravna uredi-
tev tega področja poleg zagotavljanja pravične in obenem dovolj spodbud-
ne ureditve zasleduje tudi cilj učinkovitosti. Ta zahteva, da delodajalec na
trgu nastopa neobremenjeno ter da je negotovost glede tega, komu pripada-
jo pravice intelektualne lastnine iz delovnega razmerja, čim manjša (kar je
pomembno tudi z vidika pravne varnosti). Učinkovitost govori v prid čim
večje koncentracije teh pravic pri delodajalcu, ki lažje (tako organizacijsko
kot tudi finančno) poskrbi za izpeljavo postopkov njihove registracije ozi-
roma pridobitve. Zapletena postopkovna pravila glede prenosa pravic inte-
lektualne lastnine z delavca na delodajalca ter stroge formalnosti in časov-
ni roki pri tem pogosto vodijo v nepopravljive napake, katerih rezultat je
lahko celo izguba teh pravic. Nesamostojne in negotove pravice delodajal-
ca v primeru, ko ostaja njihov imetnik delavec, delodajalec pa lahko zahte-
va njihov prenos, delujejo prej zaviralno kot pa produktivno (Mežnar 2009,
pravne ureditve ustvarjalnosti
in inovativnosti v delovnem
razmerju
Slovenski zakonodajalec konflikt interesov med delavcem in delodajalcem
ter vzporedni (hkratni) konflikt med delovnim pravom in pravom inte-
lektualne lastnine rešuje na različne načine, odvisno od vrste stvaritve ozi-
roma inovacije, ki jo delavec ustvari v delovnem razmerju. Pri tem ima-
jo pravila o medsebojnih pravicah in obveznostih različne učinke oziroma
različno vplivajo na pravni položaj delavca in/ali delodajalca.
Pravna ureditev alokacije pravic, obveznosti in pravnih koristi med de-
lodajalcem in delavcem v zvezi z rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti, ki
jih slednji ustvari v okviru delovnega razmerja, se je z zgodovinskega vidika
spraševala predvsem o pravičnosti te ureditve. Sodobni trendi pa poleg pra-
vičnosti poudarjajo tudi načelo učinkovitosti, po katerem naj pravna uredi-
tev tega področja poleg zagotavljanja pravične in obenem dovolj spodbud-
ne ureditve zasleduje tudi cilj učinkovitosti. Ta zahteva, da delodajalec na
trgu nastopa neobremenjeno ter da je negotovost glede tega, komu pripada-
jo pravice intelektualne lastnine iz delovnega razmerja, čim manjša (kar je
pomembno tudi z vidika pravne varnosti). Učinkovitost govori v prid čim
večje koncentracije teh pravic pri delodajalcu, ki lažje (tako organizacijsko
kot tudi finančno) poskrbi za izpeljavo postopkov njihove registracije ozi-
roma pridobitve. Zapletena postopkovna pravila glede prenosa pravic inte-
lektualne lastnine z delavca na delodajalca ter stroge formalnosti in časov-
ni roki pri tem pogosto vodijo v nepopravljive napake, katerih rezultat je
lahko celo izguba teh pravic. Nesamostojne in negotove pravice delodajal-
ca v primeru, ko ostaja njihov imetnik delavec, delodajalec pa lahko zahte-
va njihov prenos, delujejo prej zaviralno kot pa produktivno (Mežnar 2009,
