Page 65 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 65
dajalcem. V slednjem primeru se pojavi problem, kdaj naj se o nagrajevanju
ustvarjalnosti in inovativnosti sporazumeta: še pred sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi ali kasneje, ko do inovacije že pride. Obstajajo tudi zelo različna
merila, kaj nagrajevati. Nagrade so lahko predpisane (ali individualno do-
govorjene) zgolj za določene vrste inovacij (denimo samo za izume), lahko
pa se nagrajujejo vse intelektualne stvaritve (torej tudi netehnične izboljša-
ve). Merilo, katere nagrajevati, je lahko gospodarska uporabnost inovacije.
Tudi tu so možni različni pristopi, saj gospodarsko uporabnost lahko razu-
memo kot pozitiven gospodarski učinek za delodajalca ali širše (npr. manj
škodljivih izpustov v okolje).
Če povzamemo, gre za vprašanje, kateri kompromis med različnimi iz-
hodišči ima največ pozitivnih (oz. najmanj negativnih) posledic. Prav tako
gre za vprašanje, ali in v kolikšni meri je slovenska zakonska ureditev ino-
vativnosti v delovnem razmerju učinkovita.
Da je bil kriterij učinkovitosti pri alokaciji imetništva pravic iz inovacij
in drugih rezultatov intelektualnega dela, ustvarjenih v delovnem razmer-
ju, v slovenski zakonodaji o inovacijah v delovnem razmerju tudi dejansko
upoštevan, je lepo razvidno iz opravljene analize v drugem poglavju. Na-
mreč, takoj zatem, ko pravica originarno nastane pri avtorju oziroma iz-
umitelju (načelo pravičnosti), je prenesena na delodajalca, ki bo te pravice
učinkoviteje zavaroval in izkoriščal (načelo učinkovitosti), pri tem pa tudi
delavcu omogočil udeležbo na delu koristi, ki bodo pri tem nastale. Pri tem
moramo poudariti, da namen ekonomske analize prava ni v iskanju pra-
vične rešitve, zato se bomo v svojih nadaljnjih izvajanjih osredotočili pred-
vsem na učinkovitost in spodbudnost pravne ureditve.
Učinkovitost je moč obravnavati z več vidikov. Z vidika vsebine te mo-
nografije je zanimiva predvsem alokacijska (razporeditvena) učinkovitost,
ki se ukvarja s preferencami subjektov, imenovana tudi Paretova učinkovi-
tost. Določen položaj je Pareto učinkovit takat, ko ne moremo položaja ene
osebe izboljšati (v njenih očeh), ne da bi se hkrati poslabšal položaj druge
osebe (Cooter in Ulen 2005, 16). Pareto učinkovita izboljšava je torej samo
tista izboljšava, pri kateri se stanje enega subjekta izboljša, ne da bi se sta-
nje drugih poslabšalo. Ker pogojem Paretovega ravnotežja v realnem svetu
skoraj nikoli ni zadoščeno, se je nekoliko kasneje pojavila teorija Paretove-
ga izboljšanja ali Kaldor-Hickova učinkovitost, ki jo označujemo tudi kot
načelo kompenzacije. Temelj Kaldor-Hickove teorije je, da se premik v me-
njavi pravic šteje za učinkovitega, če subjekti, ki pristanejo na boljšem, lah-
ko kompenzirajo tiste, ki so na slabšem, pri tem pa so sami še vedno na bolj-
šem kot pred spremembo (Zajc 2009a, 19–20). Poenostavljeno povedano
gre pravzaprav za tehtanje stroškov in koristi. Upoštevajoč Kaldor-Hicko-
dajalcem. V slednjem primeru se pojavi problem, kdaj naj se o nagrajevanju
ustvarjalnosti in inovativnosti sporazumeta: še pred sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi ali kasneje, ko do inovacije že pride. Obstajajo tudi zelo različna
merila, kaj nagrajevati. Nagrade so lahko predpisane (ali individualno do-
govorjene) zgolj za določene vrste inovacij (denimo samo za izume), lahko
pa se nagrajujejo vse intelektualne stvaritve (torej tudi netehnične izboljša-
ve). Merilo, katere nagrajevati, je lahko gospodarska uporabnost inovacije.
Tudi tu so možni različni pristopi, saj gospodarsko uporabnost lahko razu-
memo kot pozitiven gospodarski učinek za delodajalca ali širše (npr. manj
škodljivih izpustov v okolje).
Če povzamemo, gre za vprašanje, kateri kompromis med različnimi iz-
hodišči ima največ pozitivnih (oz. najmanj negativnih) posledic. Prav tako
gre za vprašanje, ali in v kolikšni meri je slovenska zakonska ureditev ino-
vativnosti v delovnem razmerju učinkovita.
Da je bil kriterij učinkovitosti pri alokaciji imetništva pravic iz inovacij
in drugih rezultatov intelektualnega dela, ustvarjenih v delovnem razmer-
ju, v slovenski zakonodaji o inovacijah v delovnem razmerju tudi dejansko
upoštevan, je lepo razvidno iz opravljene analize v drugem poglavju. Na-
mreč, takoj zatem, ko pravica originarno nastane pri avtorju oziroma iz-
umitelju (načelo pravičnosti), je prenesena na delodajalca, ki bo te pravice
učinkoviteje zavaroval in izkoriščal (načelo učinkovitosti), pri tem pa tudi
delavcu omogočil udeležbo na delu koristi, ki bodo pri tem nastale. Pri tem
moramo poudariti, da namen ekonomske analize prava ni v iskanju pra-
vične rešitve, zato se bomo v svojih nadaljnjih izvajanjih osredotočili pred-
vsem na učinkovitost in spodbudnost pravne ureditve.
Učinkovitost je moč obravnavati z več vidikov. Z vidika vsebine te mo-
nografije je zanimiva predvsem alokacijska (razporeditvena) učinkovitost,
ki se ukvarja s preferencami subjektov, imenovana tudi Paretova učinkovi-
tost. Določen položaj je Pareto učinkovit takat, ko ne moremo položaja ene
osebe izboljšati (v njenih očeh), ne da bi se hkrati poslabšal položaj druge
osebe (Cooter in Ulen 2005, 16). Pareto učinkovita izboljšava je torej samo
tista izboljšava, pri kateri se stanje enega subjekta izboljša, ne da bi se sta-
nje drugih poslabšalo. Ker pogojem Paretovega ravnotežja v realnem svetu
skoraj nikoli ni zadoščeno, se je nekoliko kasneje pojavila teorija Paretove-
ga izboljšanja ali Kaldor-Hickova učinkovitost, ki jo označujemo tudi kot
načelo kompenzacije. Temelj Kaldor-Hickove teorije je, da se premik v me-
njavi pravic šteje za učinkovitega, če subjekti, ki pristanejo na boljšem, lah-
ko kompenzirajo tiste, ki so na slabšem, pri tem pa so sami še vedno na bolj-
šem kot pred spremembo (Zajc 2009a, 19–20). Poenostavljeno povedano
gre pravzaprav za tehtanje stroškov in koristi. Upoštevajoč Kaldor-Hicko-
