Page 68 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
pa tudi ekonomska teorija posvečali pozornost predvsem slednjemu, manj
pa vprašanju prvotne alokacije pravic iz teh rezultatov, pri katerih je naj-
pomembnejša določitev imetništva pravic intelektualne lastnine, s kateri-
mi se lahko ti rezultati zavarujejo. V nadaljevanju nas bo zanimalo oboje:
tako prvotna alokacija pravic oziroma njena analiza z ekonomskega vidika
kot tudi, kako pravo regulira posledice te alokacije v smislu učinkovitosti
regulatornega posega. Zanimalo nas bo torej, ali in kako različna prvotna
alokacija pravic vpliva na položaj strank pri nadaljnjih transakcijah pravic
oziroma kakšne učinke ima. Pri iskanju odgovora bomo uporabili tudi tis-
ta spoznanja ekonomske analize prava, ki upoštevajo najnovejše ugotovitve
vedenjske ekonomije (angl. behavioral economics) in kognitivne psihologije.
Izhajajoč iz ugotovitev bomo lahko, če bodo rezultati kazali na neučinko-
vitost regulatornega posega, glede prvotne alokacije pravic priporočili dru-
68 gačne rešitve od dosedanjih.
Pri ekonomski analizi prava je treba upoštevati, da je učinkovitost
pravne ureditve odvisna tudi od časovne dimenzije. V zvezi s tem Velja-
novski (1982, 97) navaja, da po Coasu sicer drži, da za vsak problem obsta-
ja samo ena učinkovita rešitev in da ko jo enkrat uveljavimo, ni razloga, da
bi se od nje odmikali. Vendar pa je treba pri tem vzeti v ozir, da se pravo s
časom razvija glede na spremenjene okoliščine, zato ni nujno, da je rešitev,
ki je za učinkovito veljala včeraj, enako učinkovita tudi danes. Časovni vi-
dik zakonodajne intervencije poudarjata tudi Parisi in Fon (2009, 31–51,
272). Izhajajoč iz teh premis bomo v nadaljevanju preverili tudi, ali sloven-
ska pravna ureditev ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju še
vedno ustreza namenom in izpolnjuje cilje, h katerim je zavezana. Iz pregle-
da slovenske pravne ureditve inovativnosti v delovnem razmerju, opravlje-
nega v tretjem poglavju, izhaja, čeprav to nikjer ni izrecno zapisano, da je
bil cilj delodajalca spodbuditi inovativnost v delovnem razmerju. Kot smo
že opozorili na več mestih, je slovenski zakonodajalec pri tem izhajal pred-
vsem iz nemške ureditve, katere temelji in izhodišča so bili postavljeni že v
petdesetih letih prejšnjega stoletja. Vprašanje ustreznosti pravne ureditve
ustvarjanosti in inovativnosti, ki se od takrat ni bistveno spreminjala, je to-
rej upravičeno.
Ekonomska teorija lastnine je pri analizi učinkovitosti predpisovanja
njenega nastanka oziroma alokacije uporabila teorijo pogajanj (pogajal-
skih iger ). Pri tem je ugotovila, da je v določenih okoliščinah irelevantno,
kako pravo alocira lastninsko pravico, kar velja tudi za pravice intelektual-
ne lastnine (Smith 2007), saj bodo stranke prek pogajanj dosegle učinkovit
rezultat (jo učinkovito razporedile) ne glede na pravo. Posebne okoliščine,
v katerih je pravna porazdelitev lastnine irelevantna, so opisane v tezi ime-
pa tudi ekonomska teorija posvečali pozornost predvsem slednjemu, manj
pa vprašanju prvotne alokacije pravic iz teh rezultatov, pri katerih je naj-
pomembnejša določitev imetništva pravic intelektualne lastnine, s kateri-
mi se lahko ti rezultati zavarujejo. V nadaljevanju nas bo zanimalo oboje:
tako prvotna alokacija pravic oziroma njena analiza z ekonomskega vidika
kot tudi, kako pravo regulira posledice te alokacije v smislu učinkovitosti
regulatornega posega. Zanimalo nas bo torej, ali in kako različna prvotna
alokacija pravic vpliva na položaj strank pri nadaljnjih transakcijah pravic
oziroma kakšne učinke ima. Pri iskanju odgovora bomo uporabili tudi tis-
ta spoznanja ekonomske analize prava, ki upoštevajo najnovejše ugotovitve
vedenjske ekonomije (angl. behavioral economics) in kognitivne psihologije.
Izhajajoč iz ugotovitev bomo lahko, če bodo rezultati kazali na neučinko-
vitost regulatornega posega, glede prvotne alokacije pravic priporočili dru-
68 gačne rešitve od dosedanjih.
Pri ekonomski analizi prava je treba upoštevati, da je učinkovitost
pravne ureditve odvisna tudi od časovne dimenzije. V zvezi s tem Velja-
novski (1982, 97) navaja, da po Coasu sicer drži, da za vsak problem obsta-
ja samo ena učinkovita rešitev in da ko jo enkrat uveljavimo, ni razloga, da
bi se od nje odmikali. Vendar pa je treba pri tem vzeti v ozir, da se pravo s
časom razvija glede na spremenjene okoliščine, zato ni nujno, da je rešitev,
ki je za učinkovito veljala včeraj, enako učinkovita tudi danes. Časovni vi-
dik zakonodajne intervencije poudarjata tudi Parisi in Fon (2009, 31–51,
272). Izhajajoč iz teh premis bomo v nadaljevanju preverili tudi, ali sloven-
ska pravna ureditev ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju še
vedno ustreza namenom in izpolnjuje cilje, h katerim je zavezana. Iz pregle-
da slovenske pravne ureditve inovativnosti v delovnem razmerju, opravlje-
nega v tretjem poglavju, izhaja, čeprav to nikjer ni izrecno zapisano, da je
bil cilj delodajalca spodbuditi inovativnost v delovnem razmerju. Kot smo
že opozorili na več mestih, je slovenski zakonodajalec pri tem izhajal pred-
vsem iz nemške ureditve, katere temelji in izhodišča so bili postavljeni že v
petdesetih letih prejšnjega stoletja. Vprašanje ustreznosti pravne ureditve
ustvarjanosti in inovativnosti, ki se od takrat ni bistveno spreminjala, je to-
rej upravičeno.
Ekonomska teorija lastnine je pri analizi učinkovitosti predpisovanja
njenega nastanka oziroma alokacije uporabila teorijo pogajanj (pogajal-
skih iger ). Pri tem je ugotovila, da je v določenih okoliščinah irelevantno,
kako pravo alocira lastninsko pravico, kar velja tudi za pravice intelektual-
ne lastnine (Smith 2007), saj bodo stranke prek pogajanj dosegle učinkovit
rezultat (jo učinkovito razporedile) ne glede na pravo. Posebne okoliščine,
v katerih je pravna porazdelitev lastnine irelevantna, so opisane v tezi ime-
