Page 93 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Analiza učinkovitosti pravne ureditve ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 93
alnem) nagrajevanju delavcev za tehnične izboljšave, koristne predloge in
druge podobne inovacije, nujne predvsem z vidika spodbujanja njihovega
prijavljanja delodajalcem. Naslednji razlog, ki govori v prid obveznemu de-
narnemu nagrajevanju je v tem, da denarne nagrade uravnotežijo razmerje
med delavcem in delodajalcem, kot nadomestilo za z zakonodajo odvzeto
imetništvo pravic iz teh inovacij. Obvezno denarno nagrajevanje izumov je
torej v funkciji pravičnosti. Pozitivna funkcija obveznega denarnega nagra-
jevanja za inovacije v delovnem razmerju je tudi v zagotavljanju učinkovito-
sti po Kaldor-Hicksovem kriteriju, po katerem se premik v menjavi pravic
šteje za učinkovitega, če subjekti, ki pristanejo na boljšem, lahko kompen-
zirajo tiste, ki so na slabšem, pri tem pa so sami še vedno na boljšem kot
pred spremembo. Delodajalec, na katerega s trenutkom vročitve pisne izja-
ve o prevzemu preidejo pravice iz izuma, je s tem premikom pravice na bolj-
šem. Iz prihodkov, ki jih bo dobil kot imetnik pravic iz izuma, bo kompen-
ziral delavca, pri tem pa bo še vedno na boljšem kot pred spremembo, saj
znesek te kompenzacije že po zakonu predstavlja le nek odstotek in ne ce-
lotnega prihodka od izuma. Smiselno podobno bo veljalo tudi za druge re-
zultate ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju.
Z vidika spodbudnosti ureditve nagrajevanja ustvarjalnosti in inova-
tivnosti je treba opozoriti tudi na ugotovitve teorije (Kirstein in Will 2006,
131) o pomenu ex ante spodbud, ki so veliko učinkovitejše kot ex post spod-
bude. Delodajalec bi se torej o nagradah za inovacije moral z delavcem do-
govoriti vnaprej, v pogodbi o zaposlitvi, ali pa ga opozoriti na relevantne
določbe v splošnih aktih delodajalca oziroma drugih avtonomnih pravnih
virih. Problem pri vzpostavljanju ex ante spodbudnega nagrajevalnega sis-
tema pa je v naši davčni obravnavi nagrad za inovacije delavcev. Za deloda-
jalce je namreč zelo pomembna tudi davčna učinkovitost, tako na splošno
kot tudi v primeru nagrajevanja delavcev (Chapman in Kelliher 2011, 123).
Če na davčno obravnavo nagrad za inovativnost pogledamo skozi prizmo
davkov, ugotovimo, da je v primeru izplačila nadomestila (nagrade) za ino-
vacijo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe to izplačilo manj obreme-
njeno s prispevki za socialno varnost, ki jih mora plačati delodajalec, kot v
primeru izplačila nadomestila po pogodbi o zaposlitvi. Razlika pa je tudi
v vrsti pogodbe, s katero se to izplačilo uredi, saj je davčno breme pri pod-
jemni pogodbi višje kot pri avtorski pogodbi. Delodajalec bo torej skušal
biti »davčno učinkovit« tako, da se bo za nagrajevanje inovativnosti v čim
manjši meri dogovarjal ex ante, kar je z motivacijskega vidika slabša mož-
nost.
Pravno ureditev nagrajevanja ustvarjalnosti in inovativnosti v delov-
nem razmerju je treba ovrednotiti tudi glede na to, kako deluje v praksi in
ali so v zvezi s tem potrebne kakšne spremembe. S tega vidika je treba opo-
alnem) nagrajevanju delavcev za tehnične izboljšave, koristne predloge in
druge podobne inovacije, nujne predvsem z vidika spodbujanja njihovega
prijavljanja delodajalcem. Naslednji razlog, ki govori v prid obveznemu de-
narnemu nagrajevanju je v tem, da denarne nagrade uravnotežijo razmerje
med delavcem in delodajalcem, kot nadomestilo za z zakonodajo odvzeto
imetništvo pravic iz teh inovacij. Obvezno denarno nagrajevanje izumov je
torej v funkciji pravičnosti. Pozitivna funkcija obveznega denarnega nagra-
jevanja za inovacije v delovnem razmerju je tudi v zagotavljanju učinkovito-
sti po Kaldor-Hicksovem kriteriju, po katerem se premik v menjavi pravic
šteje za učinkovitega, če subjekti, ki pristanejo na boljšem, lahko kompen-
zirajo tiste, ki so na slabšem, pri tem pa so sami še vedno na boljšem kot
pred spremembo. Delodajalec, na katerega s trenutkom vročitve pisne izja-
ve o prevzemu preidejo pravice iz izuma, je s tem premikom pravice na bolj-
šem. Iz prihodkov, ki jih bo dobil kot imetnik pravic iz izuma, bo kompen-
ziral delavca, pri tem pa bo še vedno na boljšem kot pred spremembo, saj
znesek te kompenzacije že po zakonu predstavlja le nek odstotek in ne ce-
lotnega prihodka od izuma. Smiselno podobno bo veljalo tudi za druge re-
zultate ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju.
Z vidika spodbudnosti ureditve nagrajevanja ustvarjalnosti in inova-
tivnosti je treba opozoriti tudi na ugotovitve teorije (Kirstein in Will 2006,
131) o pomenu ex ante spodbud, ki so veliko učinkovitejše kot ex post spod-
bude. Delodajalec bi se torej o nagradah za inovacije moral z delavcem do-
govoriti vnaprej, v pogodbi o zaposlitvi, ali pa ga opozoriti na relevantne
določbe v splošnih aktih delodajalca oziroma drugih avtonomnih pravnih
virih. Problem pri vzpostavljanju ex ante spodbudnega nagrajevalnega sis-
tema pa je v naši davčni obravnavi nagrad za inovacije delavcev. Za deloda-
jalce je namreč zelo pomembna tudi davčna učinkovitost, tako na splošno
kot tudi v primeru nagrajevanja delavcev (Chapman in Kelliher 2011, 123).
Če na davčno obravnavo nagrad za inovativnost pogledamo skozi prizmo
davkov, ugotovimo, da je v primeru izplačila nadomestila (nagrade) za ino-
vacijo na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe to izplačilo manj obreme-
njeno s prispevki za socialno varnost, ki jih mora plačati delodajalec, kot v
primeru izplačila nadomestila po pogodbi o zaposlitvi. Razlika pa je tudi
v vrsti pogodbe, s katero se to izplačilo uredi, saj je davčno breme pri pod-
jemni pogodbi višje kot pri avtorski pogodbi. Delodajalec bo torej skušal
biti »davčno učinkovit« tako, da se bo za nagrajevanje inovativnosti v čim
manjši meri dogovarjal ex ante, kar je z motivacijskega vidika slabša mož-
nost.
Pravno ureditev nagrajevanja ustvarjalnosti in inovativnosti v delov-
nem razmerju je treba ovrednotiti tudi glede na to, kako deluje v praksi in
ali so v zvezi s tem potrebne kakšne spremembe. S tega vidika je treba opo-
