Page 88 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
kov uporabimo določbe ZIL-1, ugotovimo, da ZIL-1 o tem molči, zato pri-
de po Uredbi 6/2002 do prenosa teh pravic na delodajalca (14. člen Uredbe
6/2002). Če za ugotavljanje pravic iz novega videza izdelkov uporabimo do-
ločbe ZASP, ugotovimo, da se pravica prenese na delodajalca le za deset let
od dokončanja dela, po desetih letih pa lahko delodajalec uveljavi prisilno
licenco, ob plačilu primernega nadomestila, pri čemer se postavlja vpraša-
nje teritorialnosti tega prenosa kot možnosti nadaljnjega prenosa te pravice
(velja enako, kar smo zapisali glede imetništva pravic iz avtorskih del v de-
lovnem razmerju). Uporaba ZASP oziroma Uredbe 6/2002 ima torej zelo
različne pravne posledice, pri čemer gre za isti rezultat ustvarjalnosti oziro-
ma inovativnosti v delovnem razmerju. Ta ureditev je zaradi opisanih ne-
jasnosti tudi v nasprotju z normativnim Coasovim teoremom, po katerem
je treba pravo oblikovati tako, da odstrani ovire za zasebne dogovore (Co-
88 oter in Ulen 2005, 96). Na podlagi navedenega ugotavljamo, da je alokaci-
ja imetništva pravic iz novega videza izdelkov v slovenski zakonodaji ureje-
na neučinkovito.
Nove sorte rastlin
Alokacija pravic iz novih sort rastlin je urejena tako, da se za imetništvo
žlahtniteljske pravice smiselno uporabljajo določbe ZPILDR. Z vidi-
ka ekonomske analize prava je takšna pravna ureditev neučinkovita oz. v
nasprotju s Coasovim normativnim teoremom, saj se glede smiselne upo-
rabe ZPILDR postavljata dve pomembni dilemi. Prva se nanaša na konkre-
tno izvedbo prenosa pravic z delavca na delodajalca. Postavlja se vprašanje,
ali je te pravice treba prenesti s pisno pogodbo, kot to določa ZVNSR v 40.
členu, ali nastopi prenos vseh pravic že z vročitvijo pisne prevzemne izja-
ve (smiselna uporaba ZPILDR)? Drugi problem je v tem, da je kumulacija
varstva z nacionalno in enotno (EU) pravico prepovedana, tako da se v pri-
meru, ko delodajalec v prevzemni izjavi glede tega ne zapiše ničesar določ-
nejšega4 postavlja vprašanje, katero pravico uveljavlja. Skratka, normativna
ureditev imetništva pravic iz novih sort rastlin ovira zasebne dogovore, saj
pravic ne opredeljuje jasno in je iz tega razloga neučinkovita.
Topografije polprevodniških vezij
Imetništvo pravic iz topografij polprevodniških vezij je po ZVTPPV origi-
narno alocirano pri delodajalcu, razen kadar se stranki s pogodbo ne dogo-
vorita kaj drugega. Z vidika učinkovitosti lahko rečemo, da gre za ustrezno
alokacijo pravic, saj lahko delodajalec te rezultate inovativnosti učinkovi-
4 Najbrž se bo to pogosto dogajalo, saj gre za take specifike, ki zahtevajo poglobljeno poznavanje
pravne ureditve na tem področju
kov uporabimo določbe ZIL-1, ugotovimo, da ZIL-1 o tem molči, zato pri-
de po Uredbi 6/2002 do prenosa teh pravic na delodajalca (14. člen Uredbe
6/2002). Če za ugotavljanje pravic iz novega videza izdelkov uporabimo do-
ločbe ZASP, ugotovimo, da se pravica prenese na delodajalca le za deset let
od dokončanja dela, po desetih letih pa lahko delodajalec uveljavi prisilno
licenco, ob plačilu primernega nadomestila, pri čemer se postavlja vpraša-
nje teritorialnosti tega prenosa kot možnosti nadaljnjega prenosa te pravice
(velja enako, kar smo zapisali glede imetništva pravic iz avtorskih del v de-
lovnem razmerju). Uporaba ZASP oziroma Uredbe 6/2002 ima torej zelo
različne pravne posledice, pri čemer gre za isti rezultat ustvarjalnosti oziro-
ma inovativnosti v delovnem razmerju. Ta ureditev je zaradi opisanih ne-
jasnosti tudi v nasprotju z normativnim Coasovim teoremom, po katerem
je treba pravo oblikovati tako, da odstrani ovire za zasebne dogovore (Co-
88 oter in Ulen 2005, 96). Na podlagi navedenega ugotavljamo, da je alokaci-
ja imetništva pravic iz novega videza izdelkov v slovenski zakonodaji ureje-
na neučinkovito.
Nove sorte rastlin
Alokacija pravic iz novih sort rastlin je urejena tako, da se za imetništvo
žlahtniteljske pravice smiselno uporabljajo določbe ZPILDR. Z vidi-
ka ekonomske analize prava je takšna pravna ureditev neučinkovita oz. v
nasprotju s Coasovim normativnim teoremom, saj se glede smiselne upo-
rabe ZPILDR postavljata dve pomembni dilemi. Prva se nanaša na konkre-
tno izvedbo prenosa pravic z delavca na delodajalca. Postavlja se vprašanje,
ali je te pravice treba prenesti s pisno pogodbo, kot to določa ZVNSR v 40.
členu, ali nastopi prenos vseh pravic že z vročitvijo pisne prevzemne izja-
ve (smiselna uporaba ZPILDR)? Drugi problem je v tem, da je kumulacija
varstva z nacionalno in enotno (EU) pravico prepovedana, tako da se v pri-
meru, ko delodajalec v prevzemni izjavi glede tega ne zapiše ničesar določ-
nejšega4 postavlja vprašanje, katero pravico uveljavlja. Skratka, normativna
ureditev imetništva pravic iz novih sort rastlin ovira zasebne dogovore, saj
pravic ne opredeljuje jasno in je iz tega razloga neučinkovita.
Topografije polprevodniških vezij
Imetništvo pravic iz topografij polprevodniških vezij je po ZVTPPV origi-
narno alocirano pri delodajalcu, razen kadar se stranki s pogodbo ne dogo-
vorita kaj drugega. Z vidika učinkovitosti lahko rečemo, da gre za ustrezno
alokacijo pravic, saj lahko delodajalec te rezultate inovativnosti učinkovi-
4 Najbrž se bo to pogosto dogajalo, saj gre za take specifike, ki zahtevajo poglobljeno poznavanje
pravne ureditve na tem področju
