Page 73 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 73
dejavniki in stalnice razvoja modernega turizma
z železniškimi družbami ponujala ugodnejše cene za potovanja tujih turistov.
Na drugem mestu je bila Avstro-Ogrska, ki je preko Ministrstva za javna dela
leta 1909 ustanovila Odsek za tujski promet, sledila je Francija, ki je naslednje
leto ustanovila Nacionalni turistični urad (Office national du tourisme), leta
1919 pa je Italija dobila Nacionalni zavod za turizem (Ente nazionale per le in-
dustrie turistiche) (Battilani, 2009, 34–36). V Avstrijski monarhiji je bilo delo-
vanje tovrstnih društev in organizacij ravno tako regulirano na državni ravni.
Turistični razvoj so poleg lokalnih in državnih pobud, kot že omenjeno,
zaznamovale tudi zasebne iniciative in investicije. V kraju, kjer so zaznali po-
tencial turistične dejavnosti, ali v že obstoječih letoviščih, so lokalni privatni-
ki in podjetja investirali kapital v razvoj. Dejavni so bili pri gradnji hotelov in
penzionov ter organiziranju turistične dejavnosti. V zdraviliških krajih so bili
pomembni akterji zdravniki, ki so odpirali svoje klinike in sanatorije ali vo-
dili celotno zdravilišče, ter lokalni posestniki, ki so investirali in posodabljali
turistično infrastrukturo. V nekaterih termalnih krajih, ki so imeli že daljšo
tradicijo, so lokalni podjetniki ali lastniki investirali in posodabljali že obsto-
ječo infrastrukturo. Pri tem vsaj v začetnih fazah niso bili potrebni veliki fi-
nančni vložki (Cavalcanti, 2003, 62). Na območju Avstrijskega primorja so
lokalni (domači) in tuji podjetniki ravno tako vlagali sredstva v izgradnjo tu-
ristične infrastrukture in si prizadevali za dobiček iz te dejavnosti.
Interes so pokazala tudi velika državna ali mednarodna podjetja, ki so
v letoviških krajih gradila velike hotelske komplekse in drugo turistično in-
frastrukturo.
Tisk v turistični promociji
Za razumevanje in interpretacijo turističnega razvoja določenega kraja so v po-
moč tudi tiskani viri, zlasti vodniki in časopisi ter druge publikacije (na pri-
mer promocijske publikacije zdravilišč in drugih turističnih krajev) iz druge
polovice 19. in začetka 20. stoletja, saj je razmah tiska v obdobju industrializa-
cije in modernizacije pripomogel k večji promociji in prepoznavnosti določene
destinacije. Nastopati je začel kot pomemben medij v okviru turistične propa-
gande in razvoja. Poleg vodnikov se je razvilo oglaševanje, tako v samih vodni-
kih kot v časopisju, s tiskanjem razglednic, oglaševanjem na železniških posta-
jah itd. Sami vodniki nam poleg opisov zanimivosti določenega kraja ponujajo
informacije, kot so: dostopnost do kraja, namestitvene kapacitete, zdravniška
pomoč, lekarne ter nujne informacije o vrsti sprostitve in zabave v letoviščih.
Udobnejše potovanje, zlasti z vlakom, je omogočalo tudi prijetno bra-
nje. Razmah tiska, ki je pripomogel k nastanku nekega unificiranega polja
izmenjave in komunikacije (Anderson, 1998, 66), je s pridom znala izkori-
71
z železniškimi družbami ponujala ugodnejše cene za potovanja tujih turistov.
Na drugem mestu je bila Avstro-Ogrska, ki je preko Ministrstva za javna dela
leta 1909 ustanovila Odsek za tujski promet, sledila je Francija, ki je naslednje
leto ustanovila Nacionalni turistični urad (Office national du tourisme), leta
1919 pa je Italija dobila Nacionalni zavod za turizem (Ente nazionale per le in-
dustrie turistiche) (Battilani, 2009, 34–36). V Avstrijski monarhiji je bilo delo-
vanje tovrstnih društev in organizacij ravno tako regulirano na državni ravni.
Turistični razvoj so poleg lokalnih in državnih pobud, kot že omenjeno,
zaznamovale tudi zasebne iniciative in investicije. V kraju, kjer so zaznali po-
tencial turistične dejavnosti, ali v že obstoječih letoviščih, so lokalni privatni-
ki in podjetja investirali kapital v razvoj. Dejavni so bili pri gradnji hotelov in
penzionov ter organiziranju turistične dejavnosti. V zdraviliških krajih so bili
pomembni akterji zdravniki, ki so odpirali svoje klinike in sanatorije ali vo-
dili celotno zdravilišče, ter lokalni posestniki, ki so investirali in posodabljali
turistično infrastrukturo. V nekaterih termalnih krajih, ki so imeli že daljšo
tradicijo, so lokalni podjetniki ali lastniki investirali in posodabljali že obsto-
ječo infrastrukturo. Pri tem vsaj v začetnih fazah niso bili potrebni veliki fi-
nančni vložki (Cavalcanti, 2003, 62). Na območju Avstrijskega primorja so
lokalni (domači) in tuji podjetniki ravno tako vlagali sredstva v izgradnjo tu-
ristične infrastrukture in si prizadevali za dobiček iz te dejavnosti.
Interes so pokazala tudi velika državna ali mednarodna podjetja, ki so
v letoviških krajih gradila velike hotelske komplekse in drugo turistično in-
frastrukturo.
Tisk v turistični promociji
Za razumevanje in interpretacijo turističnega razvoja določenega kraja so v po-
moč tudi tiskani viri, zlasti vodniki in časopisi ter druge publikacije (na pri-
mer promocijske publikacije zdravilišč in drugih turističnih krajev) iz druge
polovice 19. in začetka 20. stoletja, saj je razmah tiska v obdobju industrializa-
cije in modernizacije pripomogel k večji promociji in prepoznavnosti določene
destinacije. Nastopati je začel kot pomemben medij v okviru turistične propa-
gande in razvoja. Poleg vodnikov se je razvilo oglaševanje, tako v samih vodni-
kih kot v časopisju, s tiskanjem razglednic, oglaševanjem na železniških posta-
jah itd. Sami vodniki nam poleg opisov zanimivosti določenega kraja ponujajo
informacije, kot so: dostopnost do kraja, namestitvene kapacitete, zdravniška
pomoč, lekarne ter nujne informacije o vrsti sprostitve in zabave v letoviščih.
Udobnejše potovanje, zlasti z vlakom, je omogočalo tudi prijetno bra-
nje. Razmah tiska, ki je pripomogel k nastanku nekega unificiranega polja
izmenjave in komunikacije (Anderson, 1998, 66), je s pridom znala izkori-
71
