Page 39 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
teoretične osnove vedenja turistov
Theory of planned behaviour (teorija načrtovanega vedenja)
V povezavi z vedenjem porabnikov se večkrat omenja tudi teorija načrtovanega vedenja
(ang. TPB – theory of planned behaviour, v nadaljevanju TNV). Ta je nastala kot nad-
gradnja teorije razumnega vedenja (ang. TRA – theory of reasoned action; v nadaljevanju
TRA). Avtorja TRA sta Ajzen in Fishbein (1980), ki sta model razvila z namenom spozna-
ti posameznikovo vedenje v nakupnem procesu. TRA predpostavlja, da je posameznikovo
vedenje pri odločanju pod nadzorom namer in da v večini izhaja iz intenzivnosti prizade-
vanj za neko specifično odločitev. Skladno s to teorijo se posamezniki v procesu sprejema-
nja odločitev vedejo racionalno in na osnovi motivacije ter na koncu razumno izberejo med
raznimi možnostmi. Teorija TNV, kot razširjena verzije teorije TRA, pa vključuje tudi ne-
namerna vedenja. Poleg nadzora namer moramo torej pri preučevanju vedenja med proce-
som določanja upoštevati tudi nenamerno vedenje. Za posameznika to pomeni, da ima nad
kakšnim vedenjem večji nadzor kot nad drugim. V Sliki 6 sta prikazana oba modela, TRA
in TNV.
Slika 6: Model TNV kot razširitev modela TRA
Vir: prirejeno po Han in Kim 2010.
Skrajno levo stran modela sestavljajo trije koncepti. To so vedenjska prepričanja (ta
vključujejo tudi prepričanja o posledicah določenega vedenja), normativna prepričanja
(prepričanja o normativnih pričakovanjih drugih oseb) in nadzorna prepričanja (prepriča-
nja o obstoju dejavnikov, ki lahko olajšajo ali pa ovirajo proces vedenja).
Dodatno teorija TNV vključuje tri konceptualne določljivke namere, in sicer stali-
šča, subjektivne norme in zaznano kontrolo vedenja. Stališča v tem modelu zajemajo nega-
tivna in pozitivna stališča do izvedbe neke namere. Pod subjektivnimi normami razume-
mo družbene norme in vse druge pritiske s strani družbe. Subjektivne norme izhajajo iz
normativnega prepričanja in motivacije. Zaznana kontrola vedenja pa ponazarja percepci-
jo posameznika o lahkotnosti ali težavnosti nekega vedenja (Ajzen in Fishbein 1980 v Han
39
Theory of planned behaviour (teorija načrtovanega vedenja)
V povezavi z vedenjem porabnikov se večkrat omenja tudi teorija načrtovanega vedenja
(ang. TPB – theory of planned behaviour, v nadaljevanju TNV). Ta je nastala kot nad-
gradnja teorije razumnega vedenja (ang. TRA – theory of reasoned action; v nadaljevanju
TRA). Avtorja TRA sta Ajzen in Fishbein (1980), ki sta model razvila z namenom spozna-
ti posameznikovo vedenje v nakupnem procesu. TRA predpostavlja, da je posameznikovo
vedenje pri odločanju pod nadzorom namer in da v večini izhaja iz intenzivnosti prizade-
vanj za neko specifično odločitev. Skladno s to teorijo se posamezniki v procesu sprejema-
nja odločitev vedejo racionalno in na osnovi motivacije ter na koncu razumno izberejo med
raznimi možnostmi. Teorija TNV, kot razširjena verzije teorije TRA, pa vključuje tudi ne-
namerna vedenja. Poleg nadzora namer moramo torej pri preučevanju vedenja med proce-
som določanja upoštevati tudi nenamerno vedenje. Za posameznika to pomeni, da ima nad
kakšnim vedenjem večji nadzor kot nad drugim. V Sliki 6 sta prikazana oba modela, TRA
in TNV.
Slika 6: Model TNV kot razširitev modela TRA
Vir: prirejeno po Han in Kim 2010.
Skrajno levo stran modela sestavljajo trije koncepti. To so vedenjska prepričanja (ta
vključujejo tudi prepričanja o posledicah določenega vedenja), normativna prepričanja
(prepričanja o normativnih pričakovanjih drugih oseb) in nadzorna prepričanja (prepriča-
nja o obstoju dejavnikov, ki lahko olajšajo ali pa ovirajo proces vedenja).
Dodatno teorija TNV vključuje tri konceptualne določljivke namere, in sicer stali-
šča, subjektivne norme in zaznano kontrolo vedenja. Stališča v tem modelu zajemajo nega-
tivna in pozitivna stališča do izvedbe neke namere. Pod subjektivnimi normami razume-
mo družbene norme in vse druge pritiske s strani družbe. Subjektivne norme izhajajo iz
normativnega prepričanja in motivacije. Zaznana kontrola vedenja pa ponazarja percepci-
jo posameznika o lahkotnosti ali težavnosti nekega vedenja (Ajzen in Fishbein 1980 v Han
39
