Page 43 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
teoretične osnove vedenja turistov
stanišč ipd. Ujemanje teh elementov podobe s pričakovanji turista imenujeta funkcionalna
skladnost in tudi to vključita v model. Na Sliki 8 je podrobneje predstavljen njun model. V
svoji študiji sta raziskala vrsto medsebojnih vplivov, ki so nakazani v modelu.
Slika 8: Integrativni model skladnosti jaza v turizmu
Boksberger et al. (2011) se v svoji študiji osredotočajo na vprašanje, v kolikšni meri
je teorijo skladnosti jaza sploh možno prenesti na področje turizma (tu je znamka pravza-
prav kar turistična destinacija). V svoji študiji se osredotočijo na tri raziskovalna vprašanja:
– RV1: V kolikšni meri se teorija skladnosti jaza izkaže pri izbiri destinacije?
– RV2: Ali nekateri posamezniki vedno izberejo destinacije, ki so skladne z njihovo sa-
mopodobo, drugi pa ne?
– RV3: Ali se posamezniki, ki izkazujejo visoko stopnjo skladnosti svoje samopodobe z
destinacijo, razlikujejo od tistih, pri katerih je ta stopnja nizka?
Eden izmed zaključkov, do katerih pridejo, je, da teorija skladnosti jaza v turizmu ne
velja. Izkazalo se je tudi, da so rezultati zelo odvisni od natančnosti in eksaktnosti merjenja.
Zato raziskovalcem na tem področju priporočajo, da poleg rezultatov svojih študij predsta-
vijo tudi način merjenja. Prav tako niso uspeli identificirati dejavnikov, ki bi pojasnili, kdaj
teorija skladnosti jaza v turizmu drži in kdaj ne. Posledično niso uspeli podati nobenih pri-
poročil destinacijam, na kakšen način nagovarjati posamezne segmente turistov v konte-
kstu porabnikove/potrošnikove samopodobe. Predstavijo pa tudi dotedanje raziskave, ki
so poskušale teorijo skladnosti jaza prenesti na področje turizma. Nekaj od teh je zbranih
v Tabeli 7.
43
stanišč ipd. Ujemanje teh elementov podobe s pričakovanji turista imenujeta funkcionalna
skladnost in tudi to vključita v model. Na Sliki 8 je podrobneje predstavljen njun model. V
svoji študiji sta raziskala vrsto medsebojnih vplivov, ki so nakazani v modelu.
Slika 8: Integrativni model skladnosti jaza v turizmu
Boksberger et al. (2011) se v svoji študiji osredotočajo na vprašanje, v kolikšni meri
je teorijo skladnosti jaza sploh možno prenesti na področje turizma (tu je znamka pravza-
prav kar turistična destinacija). V svoji študiji se osredotočijo na tri raziskovalna vprašanja:
– RV1: V kolikšni meri se teorija skladnosti jaza izkaže pri izbiri destinacije?
– RV2: Ali nekateri posamezniki vedno izberejo destinacije, ki so skladne z njihovo sa-
mopodobo, drugi pa ne?
– RV3: Ali se posamezniki, ki izkazujejo visoko stopnjo skladnosti svoje samopodobe z
destinacijo, razlikujejo od tistih, pri katerih je ta stopnja nizka?
Eden izmed zaključkov, do katerih pridejo, je, da teorija skladnosti jaza v turizmu ne
velja. Izkazalo se je tudi, da so rezultati zelo odvisni od natančnosti in eksaktnosti merjenja.
Zato raziskovalcem na tem področju priporočajo, da poleg rezultatov svojih študij predsta-
vijo tudi način merjenja. Prav tako niso uspeli identificirati dejavnikov, ki bi pojasnili, kdaj
teorija skladnosti jaza v turizmu drži in kdaj ne. Posledično niso uspeli podati nobenih pri-
poročil destinacijam, na kakšen način nagovarjati posamezne segmente turistov v konte-
kstu porabnikove/potrošnikove samopodobe. Predstavijo pa tudi dotedanje raziskave, ki
so poskušale teorijo skladnosti jaza prenesti na področje turizma. Nekaj od teh je zbranih
v Tabeli 7.
43
