Page 42 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
emljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Samopodoba kot multidimenzionalni konstrukt Belch 1978; Belch in Landon Samopodoba obsega dve komponenti, in sicer dejansko
1977; Delozier 1971 in idealno samopodobo.
Sirgy 1979; 1980 Samopodobo je razumel kot multidimenzionalni kon-
strukt, ki obsega dejansko, idealno, dejansko socialno
French in Glashner 1971 in idealno socialno samopodobo. Socialna samopodo-
Dornoff in Tatham 1972 ba predstavlja to, kar si mislimo, da drugi menijo o nas in
kako nas vidijo (gre za prepričanja o odnosih s pomemb-
nimi bližjimi osebami, z vrstniki in ostalimi starši, soro-
jenci, partnerjem, sodelavci, vključene so zaznave o la-
stni priljubljenosti in o kakovosti odnosov z drugimi).
Del samopodobe pa se nanaša na lastno oceno posame-
znika o tem, kakšen vpliv ima na širšo skupnost, doživlja-
nje in presojo lastnega odnosa do zakonov ter družbenih
moralnih norm, medtem ko idealna socialna samopodo-
ba pomeni to, kar si mi želimo, da bi drugi menili o nas in
kako naj bi nas videli.
Poleg dejanske in idealne socialne samopodobe doda-
ta še novo dimenzijo, to je zaznana podoba sebe s stra-
ni neke skupine. Žal ta zadnja dimenzija ni bila nikoli po-
drobneje definirana.
Dimenzijama dejanske in idealne samopodobe dodata
imidž posameznika, kot ga vidi njegov najboljši prijatelj.
Sanchez, O'Brien in Summers Dimenzijama dejanske in idealne samopodobe dodata
1975 pričakovano samopodobo.
Vir: prirejeno po Sirgy 1982b.
V marketinški literaturi je namesto termina samopodoba pogosto uporabljen ter-
min jaz. Tudi jaz (podobno kot samopodobo) nekateri avtorji opredeljujejo kot enodimen-
zionalno, drugi pa kot multidimenzionalno spremenljivko. Skladnost med podobo tržne
znamke in samopodobo porabnika je eden ključnih dejavnikov preferenc porabnika. Ti
imajo raje tržne znamke, ki se v čim večji meri ujemajo z njihovim konceptom jaza.
Sirgy in Su (2000) sta teorijo skladnosti jaza aplicirala na področje turizma. V inte-
grativni model sta združila imidž destinacije, skladnost jaza in turista. Če smo zgoraj pov-
zeli, da na potrošnikov nakup vpliva ujemanje med podobo proizvoda in samopodobo po-
trošnika, lahko za področje turizma rečemo, da na turista pri izbiri turistične destinacije
vpliva skladnost med njegovo samopodobo in imidžem destinacije. Večje kot je v očeh turi-
sta ujemanje imidža destinacije z njegovo samopodobo, večja je verjetnost, da bo turist obi-
skal prav to destinacijo. Pri razvoju modela se avtorja vprašata, kaj vse v očeh turista vpli-
va na imidž destinacije. Menita, da zaznavanje destinacije (tip in kakovost nastanitev, cene,
ambient, počutje v destinaciji) vpliva na oblikovanje in morebitne spremembe imidža desti-
nacije v očeh turista. V model sta vključila štiri dimenzije samopodobe, kot jih je predlagal
Sirgy že leta 1980, to je dejansko, idealno, dejansko socialno in idealno socialno samopodo-
bo. Za imidž destinacije so poleg zgoraj omenjenih pomembne še čisto funkcionalne la-
stnosti, kot so kakovost storitev, estetski videz krajev, prometna dostopnost letališč ali pri-
42
Samopodoba kot multidimenzionalni konstrukt Belch 1978; Belch in Landon Samopodoba obsega dve komponenti, in sicer dejansko
1977; Delozier 1971 in idealno samopodobo.
Sirgy 1979; 1980 Samopodobo je razumel kot multidimenzionalni kon-
strukt, ki obsega dejansko, idealno, dejansko socialno
French in Glashner 1971 in idealno socialno samopodobo. Socialna samopodo-
Dornoff in Tatham 1972 ba predstavlja to, kar si mislimo, da drugi menijo o nas in
kako nas vidijo (gre za prepričanja o odnosih s pomemb-
nimi bližjimi osebami, z vrstniki in ostalimi starši, soro-
jenci, partnerjem, sodelavci, vključene so zaznave o la-
stni priljubljenosti in o kakovosti odnosov z drugimi).
Del samopodobe pa se nanaša na lastno oceno posame-
znika o tem, kakšen vpliv ima na širšo skupnost, doživlja-
nje in presojo lastnega odnosa do zakonov ter družbenih
moralnih norm, medtem ko idealna socialna samopodo-
ba pomeni to, kar si mi želimo, da bi drugi menili o nas in
kako naj bi nas videli.
Poleg dejanske in idealne socialne samopodobe doda-
ta še novo dimenzijo, to je zaznana podoba sebe s stra-
ni neke skupine. Žal ta zadnja dimenzija ni bila nikoli po-
drobneje definirana.
Dimenzijama dejanske in idealne samopodobe dodata
imidž posameznika, kot ga vidi njegov najboljši prijatelj.
Sanchez, O'Brien in Summers Dimenzijama dejanske in idealne samopodobe dodata
1975 pričakovano samopodobo.
Vir: prirejeno po Sirgy 1982b.
V marketinški literaturi je namesto termina samopodoba pogosto uporabljen ter-
min jaz. Tudi jaz (podobno kot samopodobo) nekateri avtorji opredeljujejo kot enodimen-
zionalno, drugi pa kot multidimenzionalno spremenljivko. Skladnost med podobo tržne
znamke in samopodobo porabnika je eden ključnih dejavnikov preferenc porabnika. Ti
imajo raje tržne znamke, ki se v čim večji meri ujemajo z njihovim konceptom jaza.
Sirgy in Su (2000) sta teorijo skladnosti jaza aplicirala na področje turizma. V inte-
grativni model sta združila imidž destinacije, skladnost jaza in turista. Če smo zgoraj pov-
zeli, da na potrošnikov nakup vpliva ujemanje med podobo proizvoda in samopodobo po-
trošnika, lahko za področje turizma rečemo, da na turista pri izbiri turistične destinacije
vpliva skladnost med njegovo samopodobo in imidžem destinacije. Večje kot je v očeh turi-
sta ujemanje imidža destinacije z njegovo samopodobo, večja je verjetnost, da bo turist obi-
skal prav to destinacijo. Pri razvoju modela se avtorja vprašata, kaj vse v očeh turista vpli-
va na imidž destinacije. Menita, da zaznavanje destinacije (tip in kakovost nastanitev, cene,
ambient, počutje v destinaciji) vpliva na oblikovanje in morebitne spremembe imidža desti-
nacije v očeh turista. V model sta vključila štiri dimenzije samopodobe, kot jih je predlagal
Sirgy že leta 1980, to je dejansko, idealno, dejansko socialno in idealno socialno samopodo-
bo. Za imidž destinacije so poleg zgoraj omenjenih pomembne še čisto funkcionalne la-
stnosti, kot so kakovost storitev, estetski videz krajev, prometna dostopnost letališč ali pri-
42
