Page 44 - Juvan, Emil, Doris Gomezelj Omerzel, Maja Uran Maravič, 2017. Spremljanje vedenja turistov. Koper. Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
emljanje vedenja turistov: teoretični, metodološki in praktični vidiki
Tabela 7: Raziskave samopodobe v kontekstu turističnega povpraševanja
Chon 1992 Izvedel je anketo na vzorcu 225 obiskovalcev turistične destinacije, in sicer po
končanem obisku. Rezultat analize je pokazal, da obstaja pozitivna korelacija
Litvin in Goh 2003 med skladnostjo jaza in zadovoljstvom z obiskom. Turisti, ki so sami sebe pre-
Beerli, Diaz in Gil 2007 poznali kot zelo podobni tipičnim obiskovalcem destinacije, so bili bolj zado-
Ekinci in Riley 2003 voljni s svojim obiskom.
Litvin in Goh 2002 Zanimalo ju je, ali dejanska in idealna skladnost jaza vplivata na zadovoljstvo
Malhotra 1988; Kastenholz turistov. Tudi pri njiju se podobno kot pri Chonu (1992) izkaže, da bolj kot je
2004 destinacija skladna z njihovo dejansko ali idealno samopodobo, bolj so turi-
Murphy, Benckendorff in sti zadovoljni.
Moscardo 2007; Murphy, Pokazali so, da večja kot je skladnost imidža destinacije z njihovo dejansko in
Moscardo in Benckendorff idealno samopodobo, večja je namera za ponovni obisk destinacije.
2007 Z vprašalnikom so ocenjevali osem osebnostnih lastnosti gostov hotelov (ali
restavracij) in osem lastnosti teh hotelov (ali restavracij). Tudi tu se je izkazalo,
da stopnja skladnosti vpliva na zadovoljstvo gostov.
Anketo so izvedli pred potovanjem, da bi preverili vpliv skladnosti jaza na za-
nimanje in verjetnost, da bo nekdo obiskal destinacijo. V analizi niso uspe-
li dokazati vpliva in lahko rečemo, da je to pokazalo na določen dvom o veljav-
nosti teorije skladnosti jaza v turizmu.
Tudi v njunih študijah se izkažejo neke pomanjkljivosti uporabe teorije skla-
dnosti v turizmu in zato pozoveta k nadaljnjim raziskavam v smeri preverjanja
veljavnosti te teorije v turizmu.
Preverili so veljavnost teorije skladnosti jaza na dveh destinacijah in primerjali
rezultate. Rezultati ne govorijo v prid veljavnosti teorije skladnosti jaza na po-
dročju turizma.
Obstajajo tudi empirični poskusi razlage vedenja turistov z uporabo drugih teorij, na
primer cognitive dissonance theory (npr. Juvan in Dolnicar 2014), attribution theory (npr.
Kang et al. 2012) in self-identity theory (Desforges 2000; Harng 2009). Gre za teorije, ki
sledijo prepričanju, da notranji dejavniki (npr. lastna identiteta, prepričanja itd.) vplivajo na
vedenje posameznika v različnih kontekstih življenja, in posledično lahko vplivajo tudi na
vedenje v kontekstu turizma. Empirična podpora vsem teorijam na področju vedenja turiz-
ma je obsežna, vendar njena zanesljivost in veljavnost variirata glede na kontekst raziskave
in uporabljen metodološki pristop. Empirični dokazi o vedenju turistov primarno temelji-
jo na pripravljenosti na vedenje ali namenu vedenja, ki sta psihološka dejavnika, neposre-
dno povezana z vedenjem, a ne predstavljata dejanskega vedenja. Ravno to, namreč poveza-
nost dejavnikov vedenja s posameznim vedenjem, pa je tudi ključna slabost številnih teorij.
44
Tabela 7: Raziskave samopodobe v kontekstu turističnega povpraševanja
Chon 1992 Izvedel je anketo na vzorcu 225 obiskovalcev turistične destinacije, in sicer po
končanem obisku. Rezultat analize je pokazal, da obstaja pozitivna korelacija
Litvin in Goh 2003 med skladnostjo jaza in zadovoljstvom z obiskom. Turisti, ki so sami sebe pre-
Beerli, Diaz in Gil 2007 poznali kot zelo podobni tipičnim obiskovalcem destinacije, so bili bolj zado-
Ekinci in Riley 2003 voljni s svojim obiskom.
Litvin in Goh 2002 Zanimalo ju je, ali dejanska in idealna skladnost jaza vplivata na zadovoljstvo
Malhotra 1988; Kastenholz turistov. Tudi pri njiju se podobno kot pri Chonu (1992) izkaže, da bolj kot je
2004 destinacija skladna z njihovo dejansko ali idealno samopodobo, bolj so turi-
Murphy, Benckendorff in sti zadovoljni.
Moscardo 2007; Murphy, Pokazali so, da večja kot je skladnost imidža destinacije z njihovo dejansko in
Moscardo in Benckendorff idealno samopodobo, večja je namera za ponovni obisk destinacije.
2007 Z vprašalnikom so ocenjevali osem osebnostnih lastnosti gostov hotelov (ali
restavracij) in osem lastnosti teh hotelov (ali restavracij). Tudi tu se je izkazalo,
da stopnja skladnosti vpliva na zadovoljstvo gostov.
Anketo so izvedli pred potovanjem, da bi preverili vpliv skladnosti jaza na za-
nimanje in verjetnost, da bo nekdo obiskal destinacijo. V analizi niso uspe-
li dokazati vpliva in lahko rečemo, da je to pokazalo na določen dvom o veljav-
nosti teorije skladnosti jaza v turizmu.
Tudi v njunih študijah se izkažejo neke pomanjkljivosti uporabe teorije skla-
dnosti v turizmu in zato pozoveta k nadaljnjim raziskavam v smeri preverjanja
veljavnosti te teorije v turizmu.
Preverili so veljavnost teorije skladnosti jaza na dveh destinacijah in primerjali
rezultate. Rezultati ne govorijo v prid veljavnosti teorije skladnosti jaza na po-
dročju turizma.
Obstajajo tudi empirični poskusi razlage vedenja turistov z uporabo drugih teorij, na
primer cognitive dissonance theory (npr. Juvan in Dolnicar 2014), attribution theory (npr.
Kang et al. 2012) in self-identity theory (Desforges 2000; Harng 2009). Gre za teorije, ki
sledijo prepričanju, da notranji dejavniki (npr. lastna identiteta, prepričanja itd.) vplivajo na
vedenje posameznika v različnih kontekstih življenja, in posledično lahko vplivajo tudi na
vedenje v kontekstu turizma. Empirična podpora vsem teorijam na področju vedenja turiz-
ma je obsežna, vendar njena zanesljivost in veljavnost variirata glede na kontekst raziskave
in uporabljen metodološki pristop. Empirični dokazi o vedenju turistov primarno temelji-
jo na pripravljenosti na vedenje ali namenu vedenja, ki sta psihološka dejavnika, neposre-
dno povezana z vedenjem, a ne predstavljata dejanskega vedenja. Ravno to, namreč poveza-
nost dejavnikov vedenja s posameznim vedenjem, pa je tudi ključna slabost številnih teorij.
44
