Page 44 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 44
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population 42 al hospital conducts the research again, this time within the entire organization,
and that it does more to prevent stress in the workplace.
Key words: strain, stress, burnout, healthcare workers.
Povezanost relacijske supervizije s čustveno regulacijo
strokovnjakov v pomagajočih poklicih
The link between relational supervision with the emotional
regulation of experts in the helping professions
Tatjana Rožič
The Family Study and Research Centre, Gosposvetska c. 1, 1000 Ljubljana
tatjana.rozic@srcdljubljana.com
Izhodišča: Supervizija je razcvet dosegla v prejšnjem stoletju, ko je bila razumlje-
na zlasti kot metoda učenja in širjenja psihoanalitičnega znanja. Danes predstav-
lja veliko več kot učenje; pomembna je na področju številnih strok, npr. v social-
nem delu, psihologiji, psihoterapiji in vzgoji, kjer je njena vloga med drugim tudi
skrb za čustveno oporo oz. regulacijo supervizantov. V procesu pomoči ljudem
z izkušnjami izgub ali travm, strokovnjaki namreč tudi sami pogosto doživljajo
čustvene stiske, ki v primeru, da ostanejo neprepoznane in nepredelane, vodi-
jo v čustveno izčrpanost in izgorelost. Regulacija čustvenih odzivov in s tem
povezana preventiva pred naštetimi težavami poteka v varnih odnosih, kot je
npr. relacijska supervizija, ki daje poudarek raziskovanju čustvovanja in ustvar-
janja varne navezanosti znotraj triadičnega sistema uporabnik – strokovnjak –
supervizor. Metoda: Raziskava je kvalitativna in obsega dva dela. V prvem je
pet strokovnjakov iz različnih področij odgovorilo na polstrukturiran vprašal-
nik, sestavljen iz odprtih vprašanj, ki so se nanašala na tiste vidike dela, ki ga
doživljajo kot zahtevnega in težkega. Podatki so bili nato obdelani z analizo vse-
bine. Drugi del raziskave je študija primera: opisuje terapevta, ki redno teden-
sko dela z uporabnikom z izkušnjo travme, hkrati pa je vključen v relacijsko
supervizijo. Podatki so bili zbrani prek vprašalnika, ki ga je terapevt izpolnil
pred in po treh supervizijskih srečanjih, avdio posnetkov supevizijskih srečanj
ter zaključnega intervjuja. Sledila je fenomenološka analiza podatkov. Rezulta-
ti: Rezultati podajo vpogled v obseg zahtevnosti pomagajočih poklicev, čust-
veno doživljanje te zahtevnosti ter povezanost tovrstnega doživljanja z držo
strokovnjakov do sebe, do službenih in ostalih odnosov. Doživljanje izkušnje
dobre supervizije pokaže na pomembnost prepoznavanja in ubesedenja zlasti
težkih občutij ter nudenje čustvene opore strokovnjakom. Študija primera
pokaže notranjepsihično doživljanje terapevta pri delu s travmo in spremenjen
pogled nase ter terapevtski proces po izkušnji supervizije. Diskusija: Ugotovitve
raziskave kažejo, da regulacija čustvenih odzivov v superviziji omogoča spre-
membe v strokovnjakovem doživljanju sebe ter svoje profesionalne vloge, kar
je pomemben dejavnik preprečevanja čustvene izčrpanosti. Na podlagi ugoto-
vitev menimo, da bi morala biti supervizija ena izmed pravic, ki bi zaposlenim v
pomagajočih poklicih pripadala v luči skrbi za njihovo zdravje.
Ključne besede: relacijska supervizija, pomagajoči poklici, čustvena izčrpanost,
izgorelost, čustvena regulacija
and that it does more to prevent stress in the workplace.
Key words: strain, stress, burnout, healthcare workers.
Povezanost relacijske supervizije s čustveno regulacijo
strokovnjakov v pomagajočih poklicih
The link between relational supervision with the emotional
regulation of experts in the helping professions
Tatjana Rožič
The Family Study and Research Centre, Gosposvetska c. 1, 1000 Ljubljana
tatjana.rozic@srcdljubljana.com
Izhodišča: Supervizija je razcvet dosegla v prejšnjem stoletju, ko je bila razumlje-
na zlasti kot metoda učenja in širjenja psihoanalitičnega znanja. Danes predstav-
lja veliko več kot učenje; pomembna je na področju številnih strok, npr. v social-
nem delu, psihologiji, psihoterapiji in vzgoji, kjer je njena vloga med drugim tudi
skrb za čustveno oporo oz. regulacijo supervizantov. V procesu pomoči ljudem
z izkušnjami izgub ali travm, strokovnjaki namreč tudi sami pogosto doživljajo
čustvene stiske, ki v primeru, da ostanejo neprepoznane in nepredelane, vodi-
jo v čustveno izčrpanost in izgorelost. Regulacija čustvenih odzivov in s tem
povezana preventiva pred naštetimi težavami poteka v varnih odnosih, kot je
npr. relacijska supervizija, ki daje poudarek raziskovanju čustvovanja in ustvar-
janja varne navezanosti znotraj triadičnega sistema uporabnik – strokovnjak –
supervizor. Metoda: Raziskava je kvalitativna in obsega dva dela. V prvem je
pet strokovnjakov iz različnih področij odgovorilo na polstrukturiran vprašal-
nik, sestavljen iz odprtih vprašanj, ki so se nanašala na tiste vidike dela, ki ga
doživljajo kot zahtevnega in težkega. Podatki so bili nato obdelani z analizo vse-
bine. Drugi del raziskave je študija primera: opisuje terapevta, ki redno teden-
sko dela z uporabnikom z izkušnjo travme, hkrati pa je vključen v relacijsko
supervizijo. Podatki so bili zbrani prek vprašalnika, ki ga je terapevt izpolnil
pred in po treh supervizijskih srečanjih, avdio posnetkov supevizijskih srečanj
ter zaključnega intervjuja. Sledila je fenomenološka analiza podatkov. Rezulta-
ti: Rezultati podajo vpogled v obseg zahtevnosti pomagajočih poklicev, čust-
veno doživljanje te zahtevnosti ter povezanost tovrstnega doživljanja z držo
strokovnjakov do sebe, do službenih in ostalih odnosov. Doživljanje izkušnje
dobre supervizije pokaže na pomembnost prepoznavanja in ubesedenja zlasti
težkih občutij ter nudenje čustvene opore strokovnjakom. Študija primera
pokaže notranjepsihično doživljanje terapevta pri delu s travmo in spremenjen
pogled nase ter terapevtski proces po izkušnji supervizije. Diskusija: Ugotovitve
raziskave kažejo, da regulacija čustvenih odzivov v superviziji omogoča spre-
membe v strokovnjakovem doživljanju sebe ter svoje profesionalne vloge, kar
je pomemben dejavnik preprečevanja čustvene izčrpanosti. Na podlagi ugoto-
vitev menimo, da bi morala biti supervizija ena izmed pravic, ki bi zaposlenim v
pomagajočih poklicih pripadala v luči skrbi za njihovo zdravje.
Ključne besede: relacijska supervizija, pomagajoči poklici, čustvena izčrpanost,
izgorelost, čustvena regulacija
