Page 173 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 173
dolga zgodovina industrije v ajdovščini
bo z nazivom »Industrijski obrati v Pally pri Ajdovščini, Mlin H. Rieterja«
(Stabilimenti industriali di Pally presso Aidussina, Molino di H. Rieter) s se-
dežem v Palah je vpisal v trgovski register, saj se je »že več let« ukvarjal tudi
s trgovino z žitom in moko. Leta 1899 je zastopnik Rieterjeve hčerke in de-
dinje Eme Guyer družbo izpisal iz registra, saj naj bi ta prenehala obstajati
že deset let prej, torej istega leta, kot je prenehal delovati mlin (PANG, TG,
250, I-41).
Po Bačarjevem opisu, ki je verjetno nastal na podlagi fotografij, zapi-
sov in terenskega dela, naj bi bil mlin štirinadstropna stavba v obliki črke
U. Na južnem, torej sprednjem, delu je stavba segala v širino približno 25
metrov, kraka pa sta bila dolga približno 20 in visoka 13 metrov. Skoznjo je
tekla pot na levi breg čez kamniti ločni most. Voda, ki je poganjala mlin,
je bila speljana po vodnem kanalu z začetkom tik pod Nussbaumovim
obratom, kasnejšo elektrarno. Pred mlinom na severni strani je stala tudi
Rieterjevega žaga (Bačar 2013b, 42–43).
Leta 1906 je Avgust Nussbaum v časopisnem oglasu prodajal turbino,
mlinske kamne, kar 30 strojev za sejanje in razvrščanje izdelkov in druge
predmete iz mlina ter stroje, pumpe in posode iz pivovarne »onemu, ki naj-
več obljubi« (Soča, 1. 8. 1906). Tri leta kasneje je najemnik obratov v Palah
postalo podjetje Moser-Steckleing und Sprech, ki je mlin in pivovarno preu-
redilo v tovarno konzerv. Podjetje je delovalo le do leta 1911, še istega leta je
prostore za obdobje enega leta najelo podjetje Voltaverke iz Linza, ki je iz-
delovalo električne aparate. V zgradbah se je nato med prvo svetovno voj-
no naselila avstro-ogrska vojska (ASGO, GC, 676, 2301).
4. Mlin za papir: od Lanthierija do Kumarja (1670–1818)
Prvi danes znan mlin za papir ob Hublju naj bi postavil grof Anton
Lanthieri na mestu pogorelih fužin. Poleg tega je omenjeni grof posredo-
val tudi suknarsko delavnico (Valvasor 2009, 2795; Morelli 1855, 179–80),
kar priča o tem, da je bil takratni vipavski gospod precej podjetnega duha.
Kot piše Bačar, je za postavitev predilnice in tkalnice volne ob Hublju za-
prosil leta 1682. Suknarna naj bi zaposlovala »nekaj sto ljudi«, kar pomeni,
da je Lanthieri načrtoval velik obrat. Uspešno je obratovala še leta 1693, ko
je prejela naročilo 180 kosov sukna v zeleni, rdeči in modri barvi (AN, 15.
9. 2011, 9).
Lanthierjev mlin za papir naj bi domnevno deloval v letu 1670, pri če-
mer Šorn nakazuje na možnost, da je ta prvi obrat propadel že po enem letu
in da je bil kmalu po letu 1734 na novo postavljen ali obnovljen na mestu,
171
bo z nazivom »Industrijski obrati v Pally pri Ajdovščini, Mlin H. Rieterja«
(Stabilimenti industriali di Pally presso Aidussina, Molino di H. Rieter) s se-
dežem v Palah je vpisal v trgovski register, saj se je »že več let« ukvarjal tudi
s trgovino z žitom in moko. Leta 1899 je zastopnik Rieterjeve hčerke in de-
dinje Eme Guyer družbo izpisal iz registra, saj naj bi ta prenehala obstajati
že deset let prej, torej istega leta, kot je prenehal delovati mlin (PANG, TG,
250, I-41).
Po Bačarjevem opisu, ki je verjetno nastal na podlagi fotografij, zapi-
sov in terenskega dela, naj bi bil mlin štirinadstropna stavba v obliki črke
U. Na južnem, torej sprednjem, delu je stavba segala v širino približno 25
metrov, kraka pa sta bila dolga približno 20 in visoka 13 metrov. Skoznjo je
tekla pot na levi breg čez kamniti ločni most. Voda, ki je poganjala mlin,
je bila speljana po vodnem kanalu z začetkom tik pod Nussbaumovim
obratom, kasnejšo elektrarno. Pred mlinom na severni strani je stala tudi
Rieterjevega žaga (Bačar 2013b, 42–43).
Leta 1906 je Avgust Nussbaum v časopisnem oglasu prodajal turbino,
mlinske kamne, kar 30 strojev za sejanje in razvrščanje izdelkov in druge
predmete iz mlina ter stroje, pumpe in posode iz pivovarne »onemu, ki naj-
več obljubi« (Soča, 1. 8. 1906). Tri leta kasneje je najemnik obratov v Palah
postalo podjetje Moser-Steckleing und Sprech, ki je mlin in pivovarno preu-
redilo v tovarno konzerv. Podjetje je delovalo le do leta 1911, še istega leta je
prostore za obdobje enega leta najelo podjetje Voltaverke iz Linza, ki je iz-
delovalo električne aparate. V zgradbah se je nato med prvo svetovno voj-
no naselila avstro-ogrska vojska (ASGO, GC, 676, 2301).
4. Mlin za papir: od Lanthierija do Kumarja (1670–1818)
Prvi danes znan mlin za papir ob Hublju naj bi postavil grof Anton
Lanthieri na mestu pogorelih fužin. Poleg tega je omenjeni grof posredo-
val tudi suknarsko delavnico (Valvasor 2009, 2795; Morelli 1855, 179–80),
kar priča o tem, da je bil takratni vipavski gospod precej podjetnega duha.
Kot piše Bačar, je za postavitev predilnice in tkalnice volne ob Hublju za-
prosil leta 1682. Suknarna naj bi zaposlovala »nekaj sto ljudi«, kar pomeni,
da je Lanthieri načrtoval velik obrat. Uspešno je obratovala še leta 1693, ko
je prejela naročilo 180 kosov sukna v zeleni, rdeči in modri barvi (AN, 15.
9. 2011, 9).
Lanthierjev mlin za papir naj bi domnevno deloval v letu 1670, pri če-
mer Šorn nakazuje na možnost, da je ta prvi obrat propadel že po enem letu
in da je bil kmalu po letu 1734 na novo postavljen ali obnovljen na mestu,
171
