Page 174 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 174
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
kjer je že prej stal podoben obrat (Šorn 1954, 91). O tem, da je s papirnico,
»s katero je v preteklem stoletju zaman poskušal Anton grof Lanthieri«, v
drugi polovici 18. stoletja »enako pogumno« pričel Tomaž Kumar in jo »s
precejšnjim razumevanjem nekaj let vodil v Ajdovščini«, piše tudi Morelli
(1855, 137). Tedaj je namreč goriški trgovec in izdelovalec igralnih kart
Tomaž Kumar »za isti namen« odkupil ruševine stare Lanthierjeve papir-
nice in na njenih temeljih zgradil novo (Iancis 2001, 114). Lokacija mlina
je sicer negotova,4 a kot kaže, je Lanthierjeva papirnica delovala na istem
mestu kot kasneje Kumarjeva, ki je postala ena najuglednejših v slovenskih
deželah konec 18. stoletja,5 to je ob srednjem toku reke Hubelj, v bližini so-
točja Hublja in potoka Lokavščka.
Tomažu Kumarju se je priložnost za posel ponudila, ko jo takratna dr-
žavna oblast obljubila podporo novim investitorjem, ki bi izdelovali papir
na območju dežele Goriško-Gradiške. Tako je investiral v izgradnjo papir-
nice ob Hublju, ki je pričela delovati maja 1767 (Iancis 2001, 113–14). Iancis je
na osnovi arhivskih virov uspel precej natančno rekonstruirati stavbno za-
snovo papirnice, naprave za izdelovanje papirja ter proces dela. Dvokrilni
kompleks papirnice je obsegal 405 korakov. Imel je 8 vrat s kamnitimi obo-
ki ter 54 velikih in malih oken. Na vzhodnem delu sta se pomikali dve nad-
livni vodni kolesi. Na zahodni strani je vzporedno z obratom, vendar loče-
no od njega, stala stavba, namenjena bivanju zaposlenih. Ogrevali so jo 4
kamini in 3 peči, v njej pa je med drugim stal tudi oltar iz afriškega mar-
morja. K papirnici so spadali še hlevi in manjše hiške ter dolg ograjen vrt.
Kompleks je zaokrožala zgradba, namenjena vzporedni proizvodnji svile,
kjer so se nahajali kotli, v katere so polagali kokone in jih segrevali s pečica-
mi (forneli). Prostore papirnice so zapolnjevale naprave za izdelavo papir-
ja. Vodna kolesa so poganjala 48 stop, ki so v kadunjah pod njimi surovino
spreminjale v drobno zmleto kašo. Leta 1771 je papirnica postala bogatej-
ša za »holandca«, mlina za mletje osnovne mase, ki je pospešil proces dela.
Na oddelku s kadmi so se nahajali še kalupi, čebri, zabojniki, valji za glaje-
nje papirja, preše ter dva vzidana bakrena kotla za lepilo (klej). Sušenje pa-
pirja se je odvijalo na lesenih letvah pod dvema ponjavama (Iancis 2001,
116, 122–24).
4 Müllner v svojem delu domneva, da naj bi fužine delovale vsaj še leta 1690 oz. 1703
(Bačar 2007, 106). Če zaupamo Valvasorjevi trditvi in Müllnerjevi domnevi, potem
lahko sklepamo dvoje: da se je del fužinarskega obrata po požaru le ohranil ali pa da
ga je Lanthieri postavil na novo.
5 Tomaž v arhivskem zapisu sicer ne navaja, kateri od grofov Lanthieri je postavil
mlin, vendar bi lahko naši trditvi hipotetično pritrdili.
172
kjer je že prej stal podoben obrat (Šorn 1954, 91). O tem, da je s papirnico,
»s katero je v preteklem stoletju zaman poskušal Anton grof Lanthieri«, v
drugi polovici 18. stoletja »enako pogumno« pričel Tomaž Kumar in jo »s
precejšnjim razumevanjem nekaj let vodil v Ajdovščini«, piše tudi Morelli
(1855, 137). Tedaj je namreč goriški trgovec in izdelovalec igralnih kart
Tomaž Kumar »za isti namen« odkupil ruševine stare Lanthierjeve papir-
nice in na njenih temeljih zgradil novo (Iancis 2001, 114). Lokacija mlina
je sicer negotova,4 a kot kaže, je Lanthierjeva papirnica delovala na istem
mestu kot kasneje Kumarjeva, ki je postala ena najuglednejših v slovenskih
deželah konec 18. stoletja,5 to je ob srednjem toku reke Hubelj, v bližini so-
točja Hublja in potoka Lokavščka.
Tomažu Kumarju se je priložnost za posel ponudila, ko jo takratna dr-
žavna oblast obljubila podporo novim investitorjem, ki bi izdelovali papir
na območju dežele Goriško-Gradiške. Tako je investiral v izgradnjo papir-
nice ob Hublju, ki je pričela delovati maja 1767 (Iancis 2001, 113–14). Iancis je
na osnovi arhivskih virov uspel precej natančno rekonstruirati stavbno za-
snovo papirnice, naprave za izdelovanje papirja ter proces dela. Dvokrilni
kompleks papirnice je obsegal 405 korakov. Imel je 8 vrat s kamnitimi obo-
ki ter 54 velikih in malih oken. Na vzhodnem delu sta se pomikali dve nad-
livni vodni kolesi. Na zahodni strani je vzporedno z obratom, vendar loče-
no od njega, stala stavba, namenjena bivanju zaposlenih. Ogrevali so jo 4
kamini in 3 peči, v njej pa je med drugim stal tudi oltar iz afriškega mar-
morja. K papirnici so spadali še hlevi in manjše hiške ter dolg ograjen vrt.
Kompleks je zaokrožala zgradba, namenjena vzporedni proizvodnji svile,
kjer so se nahajali kotli, v katere so polagali kokone in jih segrevali s pečica-
mi (forneli). Prostore papirnice so zapolnjevale naprave za izdelavo papir-
ja. Vodna kolesa so poganjala 48 stop, ki so v kadunjah pod njimi surovino
spreminjale v drobno zmleto kašo. Leta 1771 je papirnica postala bogatej-
ša za »holandca«, mlina za mletje osnovne mase, ki je pospešil proces dela.
Na oddelku s kadmi so se nahajali še kalupi, čebri, zabojniki, valji za glaje-
nje papirja, preše ter dva vzidana bakrena kotla za lepilo (klej). Sušenje pa-
pirja se je odvijalo na lesenih letvah pod dvema ponjavama (Iancis 2001,
116, 122–24).
4 Müllner v svojem delu domneva, da naj bi fužine delovale vsaj še leta 1690 oz. 1703
(Bačar 2007, 106). Če zaupamo Valvasorjevi trditvi in Müllnerjevi domnevi, potem
lahko sklepamo dvoje: da se je del fužinarskega obrata po požaru le ohranil ali pa da
ga je Lanthieri postavil na novo.
5 Tomaž v arhivskem zapisu sicer ne navaja, kateri od grofov Lanthieri je postavil
mlin, vendar bi lahko naši trditvi hipotetično pritrdili.
172
