Page 139 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
Avtonomija 8
polnitve zakona v zadnji verziji predloga pripravili vrsto potrebnih spre-
memb zakonodaje, vendar je Jernej Pikalo, tedanji minister za znanost,
ki je spremembe sicer naročil, našim rešitvam nasprotoval, zatem pa je
besedilo obležalo v predalih naslednjih ministric.
Avtonomija javnih ustanov je kazalec demokracije in zato zgodba,
ki zadeva celotno družbo. Raven naše družbe s tega vidika šepa, saj bi
težko rekli, da so naše javne ustanove avtonomne. Med njimi si svoje-
ga predstojnika same izbirajo le univerze, prevladujočega vpliva država
prav tako nima pri izbiranju ravnatelja v osnovnih in srednjih šolah, a
že pri inštitutih, kjer v upravnem odboru vlada sicer nima večine (v le-
tih 2004–2006 jo je imela), je za odločitev upravnega odbora potrebno
soglasje vlade. Vse druge javne ustanove – agencije, javni skladi, javni
zavodi s področja kulture, zdravstva in šolstva – in tudi birokracija imajo
avtonomije še manj, za razliko od razvitih demokracij, kjer je avtonomi-
ja javnega sektorja večja (Demšar in Zatler, 2018).
Usodno združevanje
Delo, 11. april 2012
Med vsemi raziskovalnimi inštituti v Sloveniji je Pedagoški inštitut (pi)
prav gotovo med tistimi, ki so bili v svoji zgodovini največkrat na uda-
ru politike. Že po naravi stvari je šolstvo eno tistih temeljnih družbenih
področij, kjer hoče vsakokratna oblast s takšnimi ali drugačnimi ukre-
pi zagotoviti svojo izobraževalno vizijo. Po drugi strani pa je Pedagoški
inštitut dolžan izobraževanju nastavljati kritično raziskovalno zrcalo,
v tem pa se nemalokrat, ne vedno v laskavi podobi, kaže tudi izobraže-
valna politika.
Eden od prvih ukrepov prve Janševe vlade na področju znanosti je
bila sprememba sestave upravnih odborov (u o) javnih raziskovalnih
zavodov (jr z). V njih si je namreč vlada kot ustanoviteljica zagotovila
obvezno večino in s tem premoč v odločanju.
Ena najrazvpitejših posledic te zakonske spremembe je doletela prav
Pedagoški inštitut, ki je pred malo več kot šestimi leti s sklepom svojega
upravnega odbora, ki ga je nato potrdila vlada, dobil novega vršilca dol-
žnosti direktorja, dr. Dejana Hozjana, prej zaposlenega na Ministrstvu
za šolstvo in šport.
Velika večina zaposlenih v pi si je takrat želela, da bi jih še naprej vo-
dil dotedanji direktor dr. Zoran Pavlovič, in razočaranje zaradi vsiljene
vladne odločitve je bilo zelo veliko. Hozjan je končno odstopil, pi je do-
137
polnitve zakona v zadnji verziji predloga pripravili vrsto potrebnih spre-
memb zakonodaje, vendar je Jernej Pikalo, tedanji minister za znanost,
ki je spremembe sicer naročil, našim rešitvam nasprotoval, zatem pa je
besedilo obležalo v predalih naslednjih ministric.
Avtonomija javnih ustanov je kazalec demokracije in zato zgodba,
ki zadeva celotno družbo. Raven naše družbe s tega vidika šepa, saj bi
težko rekli, da so naše javne ustanove avtonomne. Med njimi si svoje-
ga predstojnika same izbirajo le univerze, prevladujočega vpliva država
prav tako nima pri izbiranju ravnatelja v osnovnih in srednjih šolah, a
že pri inštitutih, kjer v upravnem odboru vlada sicer nima večine (v le-
tih 2004–2006 jo je imela), je za odločitev upravnega odbora potrebno
soglasje vlade. Vse druge javne ustanove – agencije, javni skladi, javni
zavodi s področja kulture, zdravstva in šolstva – in tudi birokracija imajo
avtonomije še manj, za razliko od razvitih demokracij, kjer je avtonomi-
ja javnega sektorja večja (Demšar in Zatler, 2018).
Usodno združevanje
Delo, 11. april 2012
Med vsemi raziskovalnimi inštituti v Sloveniji je Pedagoški inštitut (pi)
prav gotovo med tistimi, ki so bili v svoji zgodovini največkrat na uda-
ru politike. Že po naravi stvari je šolstvo eno tistih temeljnih družbenih
področij, kjer hoče vsakokratna oblast s takšnimi ali drugačnimi ukre-
pi zagotoviti svojo izobraževalno vizijo. Po drugi strani pa je Pedagoški
inštitut dolžan izobraževanju nastavljati kritično raziskovalno zrcalo,
v tem pa se nemalokrat, ne vedno v laskavi podobi, kaže tudi izobraže-
valna politika.
Eden od prvih ukrepov prve Janševe vlade na področju znanosti je
bila sprememba sestave upravnih odborov (u o) javnih raziskovalnih
zavodov (jr z). V njih si je namreč vlada kot ustanoviteljica zagotovila
obvezno večino in s tem premoč v odločanju.
Ena najrazvpitejših posledic te zakonske spremembe je doletela prav
Pedagoški inštitut, ki je pred malo več kot šestimi leti s sklepom svojega
upravnega odbora, ki ga je nato potrdila vlada, dobil novega vršilca dol-
žnosti direktorja, dr. Dejana Hozjana, prej zaposlenega na Ministrstvu
za šolstvo in šport.
Velika večina zaposlenih v pi si je takrat želela, da bi jih še naprej vo-
dil dotedanji direktor dr. Zoran Pavlovič, in razočaranje zaradi vsiljene
vladne odločitve je bilo zelo veliko. Hozjan je končno odstopil, pi je do-
137
