Page 140 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
8 Avtonomija
bil direktorico, ki ga še vedno vodi, vmes je bila tudi umaknjena obvezna
večina v uo jr z.
Prihod aktualne Janševe vlade pa je v Pedagoški inštitut prinesel po-
novno vznemirjenje, ki mu tokrat po sklepu vlade v okviru varčevalne
racionalizacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
(mizk š) grozi pridružitev drugim javnim zavodom, ki se sicer prav ta-
ko ukvarjajo z izobraževanjem, vendar ima od vseh le pi status razi-
skovalne ustanove.
To pa ni obrobna, temveč bistvena značilnost. Kot raziskovalni in-
štitut je pi v desetletjih navezal stike s sorodnimi tujimi institucijami,
pridobival raziskovalne projekte in sprejemal mlade raziskovalce. Kot
avtonomna znanstvena institucija je tudi dejansko neodvisen v svojih
raziskavah naše izobraževalne sfere in prav to je bila očitno tudi naj-
večja zamera resornih ministrstev dosedanjih vlad do dela Pedagoške-
ga inštituta. V primeru združitve novonastala institucija niti ne bo več
imela pogojev za raziskovalni status, kar bo pomenilo, da bo tudi pi ozi-
roma to, kar bo od njega po združitvi ostalo, le še del strokovne podpore
delovanja mizk š.
Množica podpisov uglednih domačih intelektualcev in raziskovalcev
iz tujih sorodnih raziskovalnih institucij pod peticijo proti ukinitvi pi
verjetno ne bi smela ostati spregledana. Predvsem pa bi bila prva uki-
nitev kakšnega javnega raziskovalnega inštituta kaj slaba popotnica za
menda razvojno ozaveščeno ekipo ministra Žige Turka in celotne vlade.
Enakopravna obravnava vseh in enakopravnost spolov
Enakopravna obravnava vseh ne pomeni zgolj omogočanja pravičnosti
in enakopravnosti, ampak tudi boljše pogoje za razvoj, in nič drugače ni
v znanosti. Uveljavljanje in dosledno uresničevanje načela enakoprav-
ne obravnave v znanosti spodbuja krepitev kakovostnih raziskovalnih
kapacitet in s tem znanstvene odličnosti.
Po podatkih eu (European Commission, 2012) je med aktivnimi raz-
iskovalci v eu 33 žensk, v Sloveniji pa 36 . Med rednimi profesorji je
bilo leta 2010 tako v eu kot v Sloveniji 20 žensk, 46 žensk pa Slo-
venija beleži pri podeljenih doktoratih, kar je prav tako enak odstotek
kot v eu.
Nizek odstotek rednih profesoric in znanstvenih svetnic, ki imajo v
akademski sferi najvišje plače, seveda pomeni nižjo povprečno plačo
raziskovalk v primerjavi z raziskovalci.
138
bil direktorico, ki ga še vedno vodi, vmes je bila tudi umaknjena obvezna
večina v uo jr z.
Prihod aktualne Janševe vlade pa je v Pedagoški inštitut prinesel po-
novno vznemirjenje, ki mu tokrat po sklepu vlade v okviru varčevalne
racionalizacije Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
(mizk š) grozi pridružitev drugim javnim zavodom, ki se sicer prav ta-
ko ukvarjajo z izobraževanjem, vendar ima od vseh le pi status razi-
skovalne ustanove.
To pa ni obrobna, temveč bistvena značilnost. Kot raziskovalni in-
štitut je pi v desetletjih navezal stike s sorodnimi tujimi institucijami,
pridobival raziskovalne projekte in sprejemal mlade raziskovalce. Kot
avtonomna znanstvena institucija je tudi dejansko neodvisen v svojih
raziskavah naše izobraževalne sfere in prav to je bila očitno tudi naj-
večja zamera resornih ministrstev dosedanjih vlad do dela Pedagoške-
ga inštituta. V primeru združitve novonastala institucija niti ne bo več
imela pogojev za raziskovalni status, kar bo pomenilo, da bo tudi pi ozi-
roma to, kar bo od njega po združitvi ostalo, le še del strokovne podpore
delovanja mizk š.
Množica podpisov uglednih domačih intelektualcev in raziskovalcev
iz tujih sorodnih raziskovalnih institucij pod peticijo proti ukinitvi pi
verjetno ne bi smela ostati spregledana. Predvsem pa bi bila prva uki-
nitev kakšnega javnega raziskovalnega inštituta kaj slaba popotnica za
menda razvojno ozaveščeno ekipo ministra Žige Turka in celotne vlade.
Enakopravna obravnava vseh in enakopravnost spolov
Enakopravna obravnava vseh ne pomeni zgolj omogočanja pravičnosti
in enakopravnosti, ampak tudi boljše pogoje za razvoj, in nič drugače ni
v znanosti. Uveljavljanje in dosledno uresničevanje načela enakoprav-
ne obravnave v znanosti spodbuja krepitev kakovostnih raziskovalnih
kapacitet in s tem znanstvene odličnosti.
Po podatkih eu (European Commission, 2012) je med aktivnimi raz-
iskovalci v eu 33 žensk, v Sloveniji pa 36 . Med rednimi profesorji je
bilo leta 2010 tako v eu kot v Sloveniji 20 žensk, 46 žensk pa Slo-
venija beleži pri podeljenih doktoratih, kar je prav tako enak odstotek
kot v eu.
Nizek odstotek rednih profesoric in znanstvenih svetnic, ki imajo v
akademski sferi najvišje plače, seveda pomeni nižjo povprečno plačo
raziskovalk v primerjavi z raziskovalci.
138
