Page 141 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Enakopravna obravnava vseh in enakopravnost spolov 8
a rrs vse vloge obravnava po istih kriterijih, ne glede na akademski
položaj prijavitelja, razlikuje le med mlajšimi in uveljavljenimi razisko-
valci in upošteva razlike med znanstvenimi disciplinami, raziskovalkam
pa se v primeru porodniškega dopusta financiranje za ta čas odsotnosti
podaljša. Za spodbujanje enakopravnosti spolov je a rrs razvila vrsto
mehanizmov, kar je v zunanji evalvaciji delovanja a rrs posebej pohva-
lila tudi fundacija e sf (European Science Foundation, 2011b). Norma-
tivni akti določajo, da mora biti med člani strokovnih teles in recenzen-
ti vsaj tretjina predstavnikov enega od obeh spolov (to ne velja le za
tehniške znanosti, kjer jih mora biti najmanj 20 ), kar a rrs uspešno
izvaja tudi v praksi. V normativnih aktih je opredeljena tudi enakovre-
dna vključenost invalidov v raziskovalno delo, ki določa, da se sredstva
za posebne pripomočke, ki jih raziskovalec zaradi svoje invalidnosti pri
delu morda potrebuje, štejejo kot upravičen strošek raziskovalnega pro-
jekta ali programa.
Načelno in pravnoformalno se zdi zastopanost obeh spolov v Sloveni-
ji torej korektna, a praksa tega ne potrjuje v celoti. Tako, denimo, krepko
šepa na dveh področjih, povezanih s slovensko znanostjo. Pri državnih
nagradah za znanstvene dosežke je namreč med dobitniki najvišjih, Zo-
isovih nagradah zelo nizek delež žensk, enako pa velja tudi za članstvo
v s a zu.
Ženske prihajajo – mar res?
Delo, 23. september 2004
Tisti, ki smo imeli nedavno priložnost, da v Talinu spremljamo sklepno
konferenco ob zaključku dela tako imenovane izvedenske skupine Enwi-
se, ki je po nalogu Evropske komisije preučila položaj žensk v znanosti
nekdanjih komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope ter baltskih
držav, smo pri tem gotovo delili vsaj en občutek – namreč zadoščenja,
da je visoka evropska politika dejansko zmogla priznati, kolikšnega po-
mena je uravnotežena navzočnost žensk v znanosti za skupni evropski
razvoj.
Vendar ni šlo le za priznanje, da ženske v nobeni od navedenih držav
pa tudi ne v preostalih evropskih državah – kljub prevladujočemu dele-
žu med diplomanti univerzitetnih študijev in v povprečju dokaj uravno-
teženemu deležu med diplomanti podiplomskih študijev – ne zasedajo
ustreznega deleža pomembnejših položajev v znanstvenoraziskovalni
sferi. Zgolj od takega spoznanja in priznanja bi bilo tudi le malo kori-
139
a rrs vse vloge obravnava po istih kriterijih, ne glede na akademski
položaj prijavitelja, razlikuje le med mlajšimi in uveljavljenimi razisko-
valci in upošteva razlike med znanstvenimi disciplinami, raziskovalkam
pa se v primeru porodniškega dopusta financiranje za ta čas odsotnosti
podaljša. Za spodbujanje enakopravnosti spolov je a rrs razvila vrsto
mehanizmov, kar je v zunanji evalvaciji delovanja a rrs posebej pohva-
lila tudi fundacija e sf (European Science Foundation, 2011b). Norma-
tivni akti določajo, da mora biti med člani strokovnih teles in recenzen-
ti vsaj tretjina predstavnikov enega od obeh spolov (to ne velja le za
tehniške znanosti, kjer jih mora biti najmanj 20 ), kar a rrs uspešno
izvaja tudi v praksi. V normativnih aktih je opredeljena tudi enakovre-
dna vključenost invalidov v raziskovalno delo, ki določa, da se sredstva
za posebne pripomočke, ki jih raziskovalec zaradi svoje invalidnosti pri
delu morda potrebuje, štejejo kot upravičen strošek raziskovalnega pro-
jekta ali programa.
Načelno in pravnoformalno se zdi zastopanost obeh spolov v Sloveni-
ji torej korektna, a praksa tega ne potrjuje v celoti. Tako, denimo, krepko
šepa na dveh področjih, povezanih s slovensko znanostjo. Pri državnih
nagradah za znanstvene dosežke je namreč med dobitniki najvišjih, Zo-
isovih nagradah zelo nizek delež žensk, enako pa velja tudi za članstvo
v s a zu.
Ženske prihajajo – mar res?
Delo, 23. september 2004
Tisti, ki smo imeli nedavno priložnost, da v Talinu spremljamo sklepno
konferenco ob zaključku dela tako imenovane izvedenske skupine Enwi-
se, ki je po nalogu Evropske komisije preučila položaj žensk v znanosti
nekdanjih komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope ter baltskih
držav, smo pri tem gotovo delili vsaj en občutek – namreč zadoščenja,
da je visoka evropska politika dejansko zmogla priznati, kolikšnega po-
mena je uravnotežena navzočnost žensk v znanosti za skupni evropski
razvoj.
Vendar ni šlo le za priznanje, da ženske v nobeni od navedenih držav
pa tudi ne v preostalih evropskih državah – kljub prevladujočemu dele-
žu med diplomanti univerzitetnih študijev in v povprečju dokaj uravno-
teženemu deležu med diplomanti podiplomskih študijev – ne zasedajo
ustreznega deleža pomembnejših položajev v znanstvenoraziskovalni
sferi. Zgolj od takega spoznanja in priznanja bi bilo tudi le malo kori-
139
