Page 144 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
8 Avtonomija
zamolčal. Sociolog Robert K. Merton je ugotovil, da je bilo v 17. stoletju
zabeleženih kar 92 vzporednih odkritij, v 18. stoletju je delež padel na
72 , v 19. stoletju na 59 in v prvi polovici 20. stoletja na 33 (Merton,
1938).
Raziskovalci in raziskovalne organizacije so sami odgovorni za to, ko-
liko se načela poštenosti in mednarodno sprejeti etični standardi upo-
števajo pri raziskovanju. Univerze, združenja raziskovalcev, akademije,
agencije pri tem sprejemajo raznovrstne ukrepe za preprečevanje ne-
etičnih ravnanj, običajno so to kodeksi, pogosto pa tudi postopki, ki
obravnavajo kršitelje. Univerze in inštituti lahko ukrepajo tudi s pre-
kinitvijo delovnega razmerja – taki primeri so žal znani tudi pri nas –,
med ukrepi tujih raziskovalnih agencij je večletna prepoved prijavlja-
nja raziskovalnih projektov spornih avtorjev, pri znanstvenih revijah
pa uvrstitev spornih avtorjev na črno listo.
Menim, da bi bilo smiselno sprejeti kodeks poštenosti v raziskovanju
in ustrezno zakonodajo, ki bi za kršitelje kodeksa predvidela sankcije.
Da bi se pri tem izognili morebitnemu konfliktu interesov, bi morali pri
presojanju sodelovati tudi tuji strokovnjaki.
Pod žarometom: akademik Jože Toporišič
Delo, 28. november 2006
Letošnji dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, akademik doktor
Jože Toporišič, ki je 11. oktobra dopolnil 80 let, se je rodil v kmečki dru-
žini na Mostecu pri Brežicah. Študentom je med začetnimi predavanji
rad povedal, da mu pravilna izreka slovenščine ni bila dana v zibko.
Na študij slovenistike in ruščine na filozofski fakulteti (ff) ljubljan-
ske univerze se je vpisal po klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1963 je
na f f doktoriral, tema doktorata je bila nazorska in oblikovna struk-
tura Finžgarjeve proze. Od leta 1954 do 1965 je bil lektor slovenskega
jezika na zagrebški univerzi, nato pa je predaval na f f, kjer se je leta
1997 upokojil – tega leta je postal redni član s a zu.
Dejstvo je, da akademik za svoje delo ni bil deležen zgolj pohval. Slo-
venci smo zelo občutljivi na vsak poseg v naš materni jezik in v tem je
verjetno razlog, da so Toporišiču mnogi oporekali njegove nenavadne
besedne tvorbe.
Toda seveda mu nihče nikdar ni oporekal, da je v slovenski slovni-
ci in knjižnem jeziku opravil delo kot pred njim malokdo. Med drugim
je uveljavil sodobno izgovorjavo, strukturno jezikoslovje, pravopisje in
142
zamolčal. Sociolog Robert K. Merton je ugotovil, da je bilo v 17. stoletju
zabeleženih kar 92 vzporednih odkritij, v 18. stoletju je delež padel na
72 , v 19. stoletju na 59 in v prvi polovici 20. stoletja na 33 (Merton,
1938).
Raziskovalci in raziskovalne organizacije so sami odgovorni za to, ko-
liko se načela poštenosti in mednarodno sprejeti etični standardi upo-
števajo pri raziskovanju. Univerze, združenja raziskovalcev, akademije,
agencije pri tem sprejemajo raznovrstne ukrepe za preprečevanje ne-
etičnih ravnanj, običajno so to kodeksi, pogosto pa tudi postopki, ki
obravnavajo kršitelje. Univerze in inštituti lahko ukrepajo tudi s pre-
kinitvijo delovnega razmerja – taki primeri so žal znani tudi pri nas –,
med ukrepi tujih raziskovalnih agencij je večletna prepoved prijavlja-
nja raziskovalnih projektov spornih avtorjev, pri znanstvenih revijah
pa uvrstitev spornih avtorjev na črno listo.
Menim, da bi bilo smiselno sprejeti kodeks poštenosti v raziskovanju
in ustrezno zakonodajo, ki bi za kršitelje kodeksa predvidela sankcije.
Da bi se pri tem izognili morebitnemu konfliktu interesov, bi morali pri
presojanju sodelovati tudi tuji strokovnjaki.
Pod žarometom: akademik Jože Toporišič
Delo, 28. november 2006
Letošnji dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, akademik doktor
Jože Toporišič, ki je 11. oktobra dopolnil 80 let, se je rodil v kmečki dru-
žini na Mostecu pri Brežicah. Študentom je med začetnimi predavanji
rad povedal, da mu pravilna izreka slovenščine ni bila dana v zibko.
Na študij slovenistike in ruščine na filozofski fakulteti (ff) ljubljan-
ske univerze se je vpisal po klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1963 je
na f f doktoriral, tema doktorata je bila nazorska in oblikovna struk-
tura Finžgarjeve proze. Od leta 1954 do 1965 je bil lektor slovenskega
jezika na zagrebški univerzi, nato pa je predaval na f f, kjer se je leta
1997 upokojil – tega leta je postal redni član s a zu.
Dejstvo je, da akademik za svoje delo ni bil deležen zgolj pohval. Slo-
venci smo zelo občutljivi na vsak poseg v naš materni jezik in v tem je
verjetno razlog, da so Toporišiču mnogi oporekali njegove nenavadne
besedne tvorbe.
Toda seveda mu nihče nikdar ni oporekal, da je v slovenski slovni-
ci in knjižnem jeziku opravil delo kot pred njim malokdo. Med drugim
je uveljavil sodobno izgovorjavo, strukturno jezikoslovje, pravopisje in
142
