Page 143 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 143
Etični standardi in poštenost 8
tega, kako se bo do teh vprašanj opredelilo novo vodstvo Evropske ko-
misije. Ne glede na ves dosedanji trud in razmeroma veliko evropskega
denarja, že porabljenega v ta namen, je namreč učinek še vedno mogoče
tako rekoč izničiti, če bi se tistim, ki odločajo o raziskovalni politiki, to,
kako so ženske »uporabljene« v znanosti, morda zazdelo nepomembno,
zgolj feministično vprašanje . . .
Da ta možnost ni zgolj hipotetična, kaže med drugim zelo skromna
udeležba vidnejših političnih predstavnikov v delegacijah, zbranih na
talinski konferenci. Le gostiteljica Estonija, katere predsednica parla-
menta Ene Ergma je tudi vodila izvedensko skupino Enwise, je prepri-
čljivo dokazovala, da je to zanjo dejansko ena od prednostnih političnih
usmeritev – seveda je zdaj od tega cilja še neprimerno dlje, kakor je,
denimo, Slovenija. Vendar utegne Estonija z doslednim upoštevanjem
načel, da naj bo izkoristek žensk v znanosti skladen z njihovimi z di-
plomami dokazanimi sposobnostmi in da mora to veljati na vseh rav-
neh, torej tudi pri delitvi najodgovornejših funkcij, sčasoma prehiteti
vse konkurentke.
Velike rezerve dobro izobraženih žensk so morda zadnja res velika
neizkoriščena prednost. Ne le vsej Evropi, temveč vsaki evropski državi,
ki se bo tega zadosti zavedela, se verjetno obeta precej hitrejši razvoj,
kakor bi ga imela sicer.
Bo v tem krogu tudi Slovenija? Njeno zavzeto sodelovanje v projektu
– v Talinu je imela naša država eno najštevilčnejših delegacij, a v njej ni
bilo niti enega moškega, kaj šele koga od naših politikov – že lahko zbu-
ja takšno upanje, a slovenska politika doslej, žal, ni pokazala posebne
zavzetosti. Sicer pa – ste morda v tem predvolilnem času slišali, da bi
katera od strank to temo uvrstila v zbirko volilnih obljub?
Etični standardi in poštenost
Za znanstveno dejavnost in za zaupanje družbe v znanost je zelo po-
memben odgovoren odnos do raziskovanja. Toda tako kot drugje, tudi
v znanosti prihaja do neetičnih ravnanj, motivacija zanje pa je običajno
osebno okoriščanje, ki k razvoju znanosti nič kaj ne prispeva.
Do prevar pri objavljanju znanstvenih člankov je na primer prihajalo
že skoraj na samem začetku, denimo v Toyardovem članku iz leta 1679
o tem, da človek lahko leti podobno kot ptič. Posebno kategorijo pre-
var predstavljajo vzporedna odkritja, torej odkritja, ki so jih razglašali
za nova, a to niso bila, pri čemer avtor tega bodisi ni vedel ali pa je to
141
tega, kako se bo do teh vprašanj opredelilo novo vodstvo Evropske ko-
misije. Ne glede na ves dosedanji trud in razmeroma veliko evropskega
denarja, že porabljenega v ta namen, je namreč učinek še vedno mogoče
tako rekoč izničiti, če bi se tistim, ki odločajo o raziskovalni politiki, to,
kako so ženske »uporabljene« v znanosti, morda zazdelo nepomembno,
zgolj feministično vprašanje . . .
Da ta možnost ni zgolj hipotetična, kaže med drugim zelo skromna
udeležba vidnejših političnih predstavnikov v delegacijah, zbranih na
talinski konferenci. Le gostiteljica Estonija, katere predsednica parla-
menta Ene Ergma je tudi vodila izvedensko skupino Enwise, je prepri-
čljivo dokazovala, da je to zanjo dejansko ena od prednostnih političnih
usmeritev – seveda je zdaj od tega cilja še neprimerno dlje, kakor je,
denimo, Slovenija. Vendar utegne Estonija z doslednim upoštevanjem
načel, da naj bo izkoristek žensk v znanosti skladen z njihovimi z di-
plomami dokazanimi sposobnostmi in da mora to veljati na vseh rav-
neh, torej tudi pri delitvi najodgovornejših funkcij, sčasoma prehiteti
vse konkurentke.
Velike rezerve dobro izobraženih žensk so morda zadnja res velika
neizkoriščena prednost. Ne le vsej Evropi, temveč vsaki evropski državi,
ki se bo tega zadosti zavedela, se verjetno obeta precej hitrejši razvoj,
kakor bi ga imela sicer.
Bo v tem krogu tudi Slovenija? Njeno zavzeto sodelovanje v projektu
– v Talinu je imela naša država eno najštevilčnejših delegacij, a v njej ni
bilo niti enega moškega, kaj šele koga od naših politikov – že lahko zbu-
ja takšno upanje, a slovenska politika doslej, žal, ni pokazala posebne
zavzetosti. Sicer pa – ste morda v tem predvolilnem času slišali, da bi
katera od strank to temo uvrstila v zbirko volilnih obljub?
Etični standardi in poštenost
Za znanstveno dejavnost in za zaupanje družbe v znanost je zelo po-
memben odgovoren odnos do raziskovanja. Toda tako kot drugje, tudi
v znanosti prihaja do neetičnih ravnanj, motivacija zanje pa je običajno
osebno okoriščanje, ki k razvoju znanosti nič kaj ne prispeva.
Do prevar pri objavljanju znanstvenih člankov je na primer prihajalo
že skoraj na samem začetku, denimo v Toyardovem članku iz leta 1679
o tem, da človek lahko leti podobno kot ptič. Posebno kategorijo pre-
var predstavljajo vzporedna odkritja, torej odkritja, ki so jih razglašali
za nova, a to niso bila, pri čemer avtor tega bodisi ni vedel ali pa je to
141
