Page 165 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 165
Prenos znanja na študente in v gospodarstvo 9
vov na inštitutih hitro izboljšuje. Inštituti razpolagajo z dobro razisko-
valno opremo, Institut »Jožef Stefan«, pojem znanstvene odličnosti pri
nas, pa je povsem primerljiv s podobnimi ustanovami v svetu.
Poslanstvo univerz je, drugače kot pri inštitutih, povsem jasno – iz-
obraževanje dobrih strokovnjakov, ustvarjanje nove kadrovske elite v
Sloveniji. Ker pa je višina sredstev za njihovo raziskovalno dejavnost
med najnižjimi v Evropi, je tudi znanstvena raven marsikaterega oddel-
ka nizka. Slovenske univerze poleg tega svojega poslovanja očitno niso
korektno uredile. To lahko sklepamo po vrsti vzporednih nelegalnih in
pollegalnih izplačil stimulacije, kot so sporni avtorski honorarji in do-
datki za stalno pripravljenost.
Ni modro hujšati možganov, pravijo znanstveniki
Peticija vladi – Opozorilo, da bo gospodarski zagon odvisen od
znanosti, ima že več kot tisoč podpisov – Varčevanje v znanosti škoduje
Delo, 5. april 2012
Ljubljana — Konec marca je bil na spletni strani www.znanost.biz ob-
javljen javni poziv vladi, naslovljen Znanost in tehnološki razvoj sta re-
šitev za izhod iz gospodarske krize. Peticija, katere pobudnik je prof. dr.
Roman Jerala, je doslej zbrala že več kot tisoč podpisov znanstvenikov,
razvojnikov iz gospodarstva in drugih slovenskih razumnikov.
»Menimo, da lahko znanost, tehnologija in visokošolsko izobraževa-
nje najbolj prispevajo k ponovni rasti slovenskega gospodarstva. Po-
membno je vlaganje v razvoj, in ne finančni rezi, ki bodo dolgotrajno
oslabili znanstveno-tehnološko podlago. Financiranje terciarnega izo-
braževanja na študenta je bilo že doslej prenizko in število strokovnja-
kov v tehniki, naravoslovju in medicini že doslej ni zadostovalo potre-
bam razvite družbe in visokotehnološko razvitega gospodarstva. S kr-
čenjem financiranja in posledičnim odpuščanjem mladih strokovnjakov,
ki jih oslabljeno gospodarstvo ne bi zmoglo vključiti, bi še dodatno pov-
zročili odliv strokovnjakov v tujino, preden bi ti začeli družbi vračati in-
vesticije v njihovo izobraževanje. To pa je s stališča nacionalnega gospo-
darstva najbolj potratno,« med drugim piše v peticiji znanstvene sfere,
ki jo je podpisal tudi rektor mariborske univerze (um). »Če hočemo po-
novno zagnati razvoj, je treba znanost in visokošolsko izobraževanje
ohraniti v dobri kondiciji. Moramo pa univerze izboljšati svoje delova-
nje. A svoj del prevzemamo z vso odgovornostjo,« nam je svoj pogled
jedrnato predstavil rektor um prof. dr. Danijel Rebolj.
163
vov na inštitutih hitro izboljšuje. Inštituti razpolagajo z dobro razisko-
valno opremo, Institut »Jožef Stefan«, pojem znanstvene odličnosti pri
nas, pa je povsem primerljiv s podobnimi ustanovami v svetu.
Poslanstvo univerz je, drugače kot pri inštitutih, povsem jasno – iz-
obraževanje dobrih strokovnjakov, ustvarjanje nove kadrovske elite v
Sloveniji. Ker pa je višina sredstev za njihovo raziskovalno dejavnost
med najnižjimi v Evropi, je tudi znanstvena raven marsikaterega oddel-
ka nizka. Slovenske univerze poleg tega svojega poslovanja očitno niso
korektno uredile. To lahko sklepamo po vrsti vzporednih nelegalnih in
pollegalnih izplačil stimulacije, kot so sporni avtorski honorarji in do-
datki za stalno pripravljenost.
Ni modro hujšati možganov, pravijo znanstveniki
Peticija vladi – Opozorilo, da bo gospodarski zagon odvisen od
znanosti, ima že več kot tisoč podpisov – Varčevanje v znanosti škoduje
Delo, 5. april 2012
Ljubljana — Konec marca je bil na spletni strani www.znanost.biz ob-
javljen javni poziv vladi, naslovljen Znanost in tehnološki razvoj sta re-
šitev za izhod iz gospodarske krize. Peticija, katere pobudnik je prof. dr.
Roman Jerala, je doslej zbrala že več kot tisoč podpisov znanstvenikov,
razvojnikov iz gospodarstva in drugih slovenskih razumnikov.
»Menimo, da lahko znanost, tehnologija in visokošolsko izobraževa-
nje najbolj prispevajo k ponovni rasti slovenskega gospodarstva. Po-
membno je vlaganje v razvoj, in ne finančni rezi, ki bodo dolgotrajno
oslabili znanstveno-tehnološko podlago. Financiranje terciarnega izo-
braževanja na študenta je bilo že doslej prenizko in število strokovnja-
kov v tehniki, naravoslovju in medicini že doslej ni zadostovalo potre-
bam razvite družbe in visokotehnološko razvitega gospodarstva. S kr-
čenjem financiranja in posledičnim odpuščanjem mladih strokovnjakov,
ki jih oslabljeno gospodarstvo ne bi zmoglo vključiti, bi še dodatno pov-
zročili odliv strokovnjakov v tujino, preden bi ti začeli družbi vračati in-
vesticije v njihovo izobraževanje. To pa je s stališča nacionalnega gospo-
darstva najbolj potratno,« med drugim piše v peticiji znanstvene sfere,
ki jo je podpisal tudi rektor mariborske univerze (um). »Če hočemo po-
novno zagnati razvoj, je treba znanost in visokošolsko izobraževanje
ohraniti v dobri kondiciji. Moramo pa univerze izboljšati svoje delova-
nje. A svoj del prevzemamo z vso odgovornostjo,« nam je svoj pogled
jedrnato predstavil rektor um prof. dr. Danijel Rebolj.
163
