Page 63 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Projekti in tekmovalnost 4
40
35
30
25
20
15
10
5
0
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016
Slika 4.1 Državna sredstva, namenjena raziskovalnim projektom v milijonih evrov
Po podatkih a r r s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01/). Slika kaže višino
sredstev, ki jih je Slovenija namenila raziskovalnim projektom od uvedbe programsko-
projektnega financiranja. Iz nje je razbrati zelo očitno finančno krizo v zadnjem obdob-
ju, ki seveda kliče po odgovorih.
izbor recenzentov. Žal samo tehtanje njihove znanstvene odličnosti ne
pripelje vedno do optimalnih odločitev, saj ne upošteva omejitev zara-
di recenzentovega dobrega poznavanja tematike enega projekta in ne-
koliko slabšega poznavanje tematike drugega projekta, ki ga ocenjuje.
Moderni informacijski proizvodi, kot je na primer sistem za izbiro re-
cenzentov na Expert Outlooku (prej Reviewer Finder), razrešujejo pro-
blem recenzentovih neuravnoteženih strokovnih referenc za več projek-
tov. Omenjeni informacijski sistem namreč omogoča vpogled v biblio-
grafsko bazo recenzentov in izbiro tistih, ki z referencami dokazujejo
poznavanje ustreznih področij za vse projekte, ki jih bo recenzent oce-
njeval.
Pri izboru pa je seveda težko predvideti, ali bi recenzent lahko slabo
opravil svoje delo oziroma bil pristranski, ker presoja na podlagi razi-
skovalnih šol oziroma usmeritev na nekaterih družboslovnih (ekonomi-
ja) in humanističnih (filozofija) področjih. Poleg tega je zaradi majhne-
ga števila raziskovalcev na nekaterih področjih otežena primerjava med
področji. Kako torej razrešiti dilemo, ali pri delitvi sredstev dati pred-
nost dobro ocenjenemu predlogu s področja, ki že ima veliko dobro oce-
njenih projektov, ali nekoliko slabše ocenjenemu projektu s področja,
na katerem so projekti tudi v povprečju nižje ocenjeni? Pri obstoječem
nizkem financiranju naše znanosti, ki ji institucionalno financiranje ne
zagotavlja osnovnih raziskovalnih standardov, bo za tovrstne probleme
težko najti rešitve.
61
40
35
30
25
20
15
10
5
0
2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016
Slika 4.1 Državna sredstva, namenjena raziskovalnim projektom v milijonih evrov
Po podatkih a r r s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01/). Slika kaže višino
sredstev, ki jih je Slovenija namenila raziskovalnim projektom od uvedbe programsko-
projektnega financiranja. Iz nje je razbrati zelo očitno finančno krizo v zadnjem obdob-
ju, ki seveda kliče po odgovorih.
izbor recenzentov. Žal samo tehtanje njihove znanstvene odličnosti ne
pripelje vedno do optimalnih odločitev, saj ne upošteva omejitev zara-
di recenzentovega dobrega poznavanja tematike enega projekta in ne-
koliko slabšega poznavanje tematike drugega projekta, ki ga ocenjuje.
Moderni informacijski proizvodi, kot je na primer sistem za izbiro re-
cenzentov na Expert Outlooku (prej Reviewer Finder), razrešujejo pro-
blem recenzentovih neuravnoteženih strokovnih referenc za več projek-
tov. Omenjeni informacijski sistem namreč omogoča vpogled v biblio-
grafsko bazo recenzentov in izbiro tistih, ki z referencami dokazujejo
poznavanje ustreznih področij za vse projekte, ki jih bo recenzent oce-
njeval.
Pri izboru pa je seveda težko predvideti, ali bi recenzent lahko slabo
opravil svoje delo oziroma bil pristranski, ker presoja na podlagi razi-
skovalnih šol oziroma usmeritev na nekaterih družboslovnih (ekonomi-
ja) in humanističnih (filozofija) področjih. Poleg tega je zaradi majhne-
ga števila raziskovalcev na nekaterih področjih otežena primerjava med
področji. Kako torej razrešiti dilemo, ali pri delitvi sredstev dati pred-
nost dobro ocenjenemu predlogu s področja, ki že ima veliko dobro oce-
njenih projektov, ali nekoliko slabše ocenjenemu projektu s področja,
na katerem so projekti tudi v povprečju nižje ocenjeni? Pri obstoječem
nizkem financiranju naše znanosti, ki ji institucionalno financiranje ne
zagotavlja osnovnih raziskovalnih standardov, bo za tovrstne probleme
težko najti rešitve.
61
