Page 65 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
Programi in stabilnost financiranja 4
znanstvenikov ni prišel med več kot 1.700 tistih, ki jih je Evropski razi-
skovalni svet prepoznal kot najodličnejše z najobetavnejšimi pionirski-
mi raziskovalnimi projekti.
V tem času so seveda naši znanstveniki doma in v tujini dosegali
pomembne uspehe, kar nekaj jih je objavilo članke v najprestižnejših
znanstvenih revijah, mnogi so nosilci velikih mednarodnih projektov,
nekaj jih je v tujini dobilo ugledne nagrade. Toda vse to ne more zakriti
dejstva, da se nobenemu od naših kandidatov – ni znano, koliko jih je
bilo, ker tega podatka e rc ne objavlja po državah – ni uspelo uvrsti-
ti v razmeroma veliko skupino izbranih znanstvenih odličnežev. Torej
teh bodisi nimamo bodisi se niso prijavili. Oboje je slabo. Razlogov za
morebitno neprijavo tistih, ki bi lahko uspeli, seveda ne poznamo, toda
nekateri naši znanstveniki, ki sem jih povprašala o tem, predvidevajo,
da je koga od prijave na razpis odvrnil tudi strah pred neuspehom. Tako
pa lahko še vedno domnevajo, da bi bili izbrani, če bi se le prijavili.
Seveda tudi naša država prispeva del denarja, ki ga e rc namenja
za omenjene štipendije. Vendar v tem primeru to nič ne pomeni, kaj-
ti Evropski raziskovalni svet je vnaprej zavaroval svojo neodvisnost s
poudarkom, da o izbiri odloča izključno odličnost in prav nič to, koliko
denarja kdo primakne. Tako je edino prav, saj bi sicer zvodenel ves na-
men e rc. Morda pa je to za nas opozorilo, da smo se doslej v e u tudi
na področju znanosti preveč zanašali na svoj delež in da takrat, ko si
ga moramo šele pridobiti, in to sami, ne pa morda v kakšni mednarodni
raziskovalni navezi, odpovemo.
Naj si drznem ugibati, da je med globljimi vzroki te naše kronične ne-
uspešnosti nemara to, da se pri nas premalo raziskovalcev sploh loteva
pionirskih tem. Morda tudi zaradi utečene prakse, da mladi raziskovalci
raziskujejo to, kar jim sugerirajo mentorji, uveljavljeni pa redko menja-
jo svoja področja raziskav. Morda so vsi nekoč, na primer v času študija,
še načrtovali pionirske raziskave, a takrat ni bilo priložnosti zanje, po
doktoratu ali še kasneje pa jim je že zmanjkalo zagnanosti.
Se morda, na srečo, motim in je dosedanja ničla v e rc le plod zelo
nesrečnega naključja?
Programi in stabilnost financiranja
Narava znanstvenega raziskovanja je takšna, da je pogosto težko pred-
videti njegove rezultate. To dobro ilustrira Kolumbovo odkritje Ameri-
ke, ki se je zgodilo povsem slučajno, saj se je Kolumb odpravil na pot v
63
znanstvenikov ni prišel med več kot 1.700 tistih, ki jih je Evropski razi-
skovalni svet prepoznal kot najodličnejše z najobetavnejšimi pionirski-
mi raziskovalnimi projekti.
V tem času so seveda naši znanstveniki doma in v tujini dosegali
pomembne uspehe, kar nekaj jih je objavilo članke v najprestižnejših
znanstvenih revijah, mnogi so nosilci velikih mednarodnih projektov,
nekaj jih je v tujini dobilo ugledne nagrade. Toda vse to ne more zakriti
dejstva, da se nobenemu od naših kandidatov – ni znano, koliko jih je
bilo, ker tega podatka e rc ne objavlja po državah – ni uspelo uvrsti-
ti v razmeroma veliko skupino izbranih znanstvenih odličnežev. Torej
teh bodisi nimamo bodisi se niso prijavili. Oboje je slabo. Razlogov za
morebitno neprijavo tistih, ki bi lahko uspeli, seveda ne poznamo, toda
nekateri naši znanstveniki, ki sem jih povprašala o tem, predvidevajo,
da je koga od prijave na razpis odvrnil tudi strah pred neuspehom. Tako
pa lahko še vedno domnevajo, da bi bili izbrani, če bi se le prijavili.
Seveda tudi naša država prispeva del denarja, ki ga e rc namenja
za omenjene štipendije. Vendar v tem primeru to nič ne pomeni, kaj-
ti Evropski raziskovalni svet je vnaprej zavaroval svojo neodvisnost s
poudarkom, da o izbiri odloča izključno odličnost in prav nič to, koliko
denarja kdo primakne. Tako je edino prav, saj bi sicer zvodenel ves na-
men e rc. Morda pa je to za nas opozorilo, da smo se doslej v e u tudi
na področju znanosti preveč zanašali na svoj delež in da takrat, ko si
ga moramo šele pridobiti, in to sami, ne pa morda v kakšni mednarodni
raziskovalni navezi, odpovemo.
Naj si drznem ugibati, da je med globljimi vzroki te naše kronične ne-
uspešnosti nemara to, da se pri nas premalo raziskovalcev sploh loteva
pionirskih tem. Morda tudi zaradi utečene prakse, da mladi raziskovalci
raziskujejo to, kar jim sugerirajo mentorji, uveljavljeni pa redko menja-
jo svoja področja raziskav. Morda so vsi nekoč, na primer v času študija,
še načrtovali pionirske raziskave, a takrat ni bilo priložnosti zanje, po
doktoratu ali še kasneje pa jim je že zmanjkalo zagnanosti.
Se morda, na srečo, motim in je dosedanja ničla v e rc le plod zelo
nesrečnega naključja?
Programi in stabilnost financiranja
Narava znanstvenega raziskovanja je takšna, da je pogosto težko pred-
videti njegove rezultate. To dobro ilustrira Kolumbovo odkritje Ameri-
ke, ki se je zgodilo povsem slučajno, saj se je Kolumb odpravil na pot v
63
