Page 68 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
onija 4 Oblike financiranja znanosti
Romunija
Slovenija 2008100
90
Litva80
Nemčija70
60
Češka50
Ciper40
Luksemburg30
Velika Britanija20
Latvija10
Portugalska
Danska0
Švedska
e u-27Slika 4.2 Razmerje med stabilnim in tekmovalnim načinom financiranja
Finskaza leto 2008 (v odstotkih)
Slovenija 2017
BolgarijaSlovenija ima dve časovni točki, poleg leta 2008 še 2017. Delež stabilnega financiranja
Španijaje leta 2017 večji, ker je financiranje mladih raziskovalcev prešlo v model stabilnega
Poljskafinanciranja. Povzeto po Demšar in Bervar (2010).
Belgija
Nizozemskavalcev je bil s tem vključen v stabilno financiranje. Ob proračunskih re-
Irskazih se je v preteklih letih delež projektnega financiranja poleg tega zelo
Italijaskrčil, programski pa precej manj, zaradi česar je razmerje med stabil-
Francijanim in tekmovalnim financiranjem danes blizu evropskega povprečja.
AvstrijaTekmovalni delež se je v letu 2014 znižal na 22 odstotkov, s povečanjem
Maltaprojektnega financiranja pa se je v zadnjih letih ponovno nekoliko dvi-
Madžarskagnil, in sicer na 30 odstotkov, torej na raven evropskega povprečja. A tu
Grčijagre le za razmerja, medtem ko je vsota celotnih sredstev, ki jih Slovenija
Slovaškanamenja znanosti, tako majhna, da raziskovalcem povzroča številne te-
žave in jih pogosto spravlja v zagato. Tako, denimo, razpis za razpisom
prijavljajo svoje projekte, kar jim ne zagotavlja nujno potrebne osnovne
raziskovalne kontinuitete in s tem povezovanja ter nadgrajevanja dose-
ženih spoznanj.
Institucionalno financiranje je prineslo tudi pomembne proračun-
ske vidike. Kot stabilni del financiranja slovenske znanosti je bilo v
obsežnih krčenjih raziskovalnih sredstev v času finančne krize po letu
2009 najmanj prizadeto. Slika 4.3 na naslednji strani kaže, da se nobena
oblika institucionalnega financiranja – torej financiranja raziskovalnih
66
Romunija
Slovenija 2008100
90
Litva80
Nemčija70
60
Češka50
Ciper40
Luksemburg30
Velika Britanija20
Latvija10
Portugalska
Danska0
Švedska
e u-27Slika 4.2 Razmerje med stabilnim in tekmovalnim načinom financiranja
Finskaza leto 2008 (v odstotkih)
Slovenija 2017
BolgarijaSlovenija ima dve časovni točki, poleg leta 2008 še 2017. Delež stabilnega financiranja
Španijaje leta 2017 večji, ker je financiranje mladih raziskovalcev prešlo v model stabilnega
Poljskafinanciranja. Povzeto po Demšar in Bervar (2010).
Belgija
Nizozemskavalcev je bil s tem vključen v stabilno financiranje. Ob proračunskih re-
Irskazih se je v preteklih letih delež projektnega financiranja poleg tega zelo
Italijaskrčil, programski pa precej manj, zaradi česar je razmerje med stabil-
Francijanim in tekmovalnim financiranjem danes blizu evropskega povprečja.
AvstrijaTekmovalni delež se je v letu 2014 znižal na 22 odstotkov, s povečanjem
Maltaprojektnega financiranja pa se je v zadnjih letih ponovno nekoliko dvi-
Madžarskagnil, in sicer na 30 odstotkov, torej na raven evropskega povprečja. A tu
Grčijagre le za razmerja, medtem ko je vsota celotnih sredstev, ki jih Slovenija
Slovaškanamenja znanosti, tako majhna, da raziskovalcem povzroča številne te-
žave in jih pogosto spravlja v zagato. Tako, denimo, razpis za razpisom
prijavljajo svoje projekte, kar jim ne zagotavlja nujno potrebne osnovne
raziskovalne kontinuitete in s tem povezovanja ter nadgrajevanja dose-
ženih spoznanj.
Institucionalno financiranje je prineslo tudi pomembne proračun-
ske vidike. Kot stabilni del financiranja slovenske znanosti je bilo v
obsežnih krčenjih raziskovalnih sredstev v času finančne krize po letu
2009 najmanj prizadeto. Slika 4.3 na naslednji strani kaže, da se nobena
oblika institucionalnega financiranja – torej financiranja raziskovalnih
66
