Page 70 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 70
4 Oblike financiranja znanosti
sistemi ter Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah. V
medicinskih vedah so bile lani najboljše skupine Sistemske avtoimunske
bolezni, Ginekologija in reprodukcija ter Geni, hormonske in osebno-
stne spremembe pri metabolnih motnjah. Edini zastopnik biotehniških
ved je bila skupina Molekularna biotehnologija: od dinamike bioloških
sistemov do aplikacij.
V družboslovju sta med najboljšimi Socialno delo kot nosilec procesov
družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji ter Družbo-
slovna metodologija, statistika in informatika. V humanističnih vedah
sta bili lani najodličnejši programski skupini Literarno-primerjalne in
literarno-teoretske raziskave ter Idejnopolitični in kulturni pluralizem
in monizem na Slovenskem v 20. stoletju.
Na prizorišču Hevreke v Cankarjevem domu so se včeraj zvrstili še
drugi dogodki – med drugim konferenca o elektronskih medijih, Zveza
organizacij za tehnično kulturo je razglasila najuspešnejše mlade talen-
te, predstavili so ponudbo ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in
slovenske rezultate v 6. okvirnem programu.
Pravo sejemsko vzdušje, ki je tri dni vladalo v Cankarjevem domu,
je vsekakor prepričljivo potrdilo dobro zamisel in organizacijo letošnje
osrednje razvojno-znanstvene prireditve v državi, ki je nazorno prika-
zala razvojno moč Slovenije in naj bi po napovedih v prihodnjih letih
dobila tudi mednarodne razsežnosti.
Mladi raziskovalci
Značilnost programa Mladi raziskovalci je, da so izbrani raziskovalci v
raziskovalno delo vključeni že na začetku podiplomskega (doktorskega
in prej tudi magistrskega) študija. Program jim pri tem zagotavlja odlič-
ne pogoje – redno zaposlitev ter materialna sredstva za raziskovanje in
udeležbe na konferencah. Analize kažejo (Lucić, 2010), da so mladi raz-
iskovalci po zaključenem usposabljanju in po pridobitvi naziva doktor
znanosti uspešnejši od raziskovalcev, ki niso financirani iz državnega
proračuna, in to tako po številu mentorstev ter projektnega in program-
skega vodenja kot po številu objavljenih raziskovalnih del in izjemnih
dosežkov.
Program mladih raziskovalcev, ki so ga na začetku, leta 1985, imeno-
vali Projekt 2.000 mladih raziskovalcev, je močno presegel zastavljeni
cilj, torej 2.000 mladih raziskovalcev, saj je v okviru programa do konca
leta 2015 doktoriralo 4.849 oseb, število vseh mladih raziskovalcev, ki
68
sistemi ter Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah. V
medicinskih vedah so bile lani najboljše skupine Sistemske avtoimunske
bolezni, Ginekologija in reprodukcija ter Geni, hormonske in osebno-
stne spremembe pri metabolnih motnjah. Edini zastopnik biotehniških
ved je bila skupina Molekularna biotehnologija: od dinamike bioloških
sistemov do aplikacij.
V družboslovju sta med najboljšimi Socialno delo kot nosilec procesov
družbenega vključevanja in socialne pravičnosti v Sloveniji ter Družbo-
slovna metodologija, statistika in informatika. V humanističnih vedah
sta bili lani najodličnejši programski skupini Literarno-primerjalne in
literarno-teoretske raziskave ter Idejnopolitični in kulturni pluralizem
in monizem na Slovenskem v 20. stoletju.
Na prizorišču Hevreke v Cankarjevem domu so se včeraj zvrstili še
drugi dogodki – med drugim konferenca o elektronskih medijih, Zveza
organizacij za tehnično kulturo je razglasila najuspešnejše mlade talen-
te, predstavili so ponudbo ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in
slovenske rezultate v 6. okvirnem programu.
Pravo sejemsko vzdušje, ki je tri dni vladalo v Cankarjevem domu,
je vsekakor prepričljivo potrdilo dobro zamisel in organizacijo letošnje
osrednje razvojno-znanstvene prireditve v državi, ki je nazorno prika-
zala razvojno moč Slovenije in naj bi po napovedih v prihodnjih letih
dobila tudi mednarodne razsežnosti.
Mladi raziskovalci
Značilnost programa Mladi raziskovalci je, da so izbrani raziskovalci v
raziskovalno delo vključeni že na začetku podiplomskega (doktorskega
in prej tudi magistrskega) študija. Program jim pri tem zagotavlja odlič-
ne pogoje – redno zaposlitev ter materialna sredstva za raziskovanje in
udeležbe na konferencah. Analize kažejo (Lucić, 2010), da so mladi raz-
iskovalci po zaključenem usposabljanju in po pridobitvi naziva doktor
znanosti uspešnejši od raziskovalcev, ki niso financirani iz državnega
proračuna, in to tako po številu mentorstev ter projektnega in program-
skega vodenja kot po številu objavljenih raziskovalnih del in izjemnih
dosežkov.
Program mladih raziskovalcev, ki so ga na začetku, leta 1985, imeno-
vali Projekt 2.000 mladih raziskovalcev, je močno presegel zastavljeni
cilj, torej 2.000 mladih raziskovalcev, saj je v okviru programa do konca
leta 2015 doktoriralo 4.849 oseb, število vseh mladih raziskovalcev, ki
68
