Page 71 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Mladi raziskovalci 4
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015
Slika 4.4 Število mladih raziskovalcev po letih od začetka (1985) do leta 2017
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01).
vključuje tudi magistrante, pa je še večje (slika 4.4) (Györkös in Novak,
2016). Zaradi projekta se je znatno povečal proračun za znanost, saj so
mu bila dodeljena zajetna dodatna sredstva.
Način izvajanja programa se je z leti nekoliko spreminjal. V začetnem
obdobju je bil študent izbran skupaj z mentorjem, bistveno vlogo pri
izbiri pa je igrala povprečna ocena študenta. Slabost tega sistema je bi-
la, da študenti pogosto niso mogli sami izbirati mentorjev, mentorji, ki
so jim bili dodeljeni, pa niso imeli ustreznih znanstvenih kompetenc.
a rr s je sistem zato izpopolnila tako, da je mentorje skrbno izbirala
med najboljšimi raziskovalci. Mentorji so potem izbirali študente, ki so
morali zadostiti minimalnim pogojem (povprečna ocena). A izkazalo se
je, da ima tudi takšen sistem šibke točke, saj je onemogočal dolgoročno
načrtovanje novih zaposlitev, poleg tega pa na nekaterih področjih ni bi-
lo kandidatov za mlade raziskovalce. Leta 2014 je bil sistem zato ponov-
no nadgrajen. Programske skupine so odtlej obveščene o načrtovanem
večletnem številu mladih raziskovalcev, ti pa si mentorja v okviru pro-
gramske skupine izberejo sami. Pri tem morajo tako mentorji kot raz-
iskovalci izpolnjevati zahtevane pogoje, ki zagotavljajo ustrezno znan-
stveno raven.
Slika 4.4 kaže, da se je po začetnem zagonu v letih pred osamosvo-
jitvijo Slovenije financiranje mladih raziskovalcev v devetdesetih letih
nekoliko zmanjšalo, vendar je program ostal bistveni sestavni del finan-
ciranja slovenske znanosti. Do leta 2006 so bili mladi raziskovalci raz-
deljeni v dve skupini, na mlade raziskovalce za obnovo raziskovalnih
kapacitet univerz in inštitutov, ki jih je bilo v povprečju štiri petine, in
69
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015
Slika 4.4 Število mladih raziskovalcev po letih od začetka (1985) do leta 2017
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/analize/obseg01).
vključuje tudi magistrante, pa je še večje (slika 4.4) (Györkös in Novak,
2016). Zaradi projekta se je znatno povečal proračun za znanost, saj so
mu bila dodeljena zajetna dodatna sredstva.
Način izvajanja programa se je z leti nekoliko spreminjal. V začetnem
obdobju je bil študent izbran skupaj z mentorjem, bistveno vlogo pri
izbiri pa je igrala povprečna ocena študenta. Slabost tega sistema je bi-
la, da študenti pogosto niso mogli sami izbirati mentorjev, mentorji, ki
so jim bili dodeljeni, pa niso imeli ustreznih znanstvenih kompetenc.
a rr s je sistem zato izpopolnila tako, da je mentorje skrbno izbirala
med najboljšimi raziskovalci. Mentorji so potem izbirali študente, ki so
morali zadostiti minimalnim pogojem (povprečna ocena). A izkazalo se
je, da ima tudi takšen sistem šibke točke, saj je onemogočal dolgoročno
načrtovanje novih zaposlitev, poleg tega pa na nekaterih področjih ni bi-
lo kandidatov za mlade raziskovalce. Leta 2014 je bil sistem zato ponov-
no nadgrajen. Programske skupine so odtlej obveščene o načrtovanem
večletnem številu mladih raziskovalcev, ti pa si mentorja v okviru pro-
gramske skupine izberejo sami. Pri tem morajo tako mentorji kot raz-
iskovalci izpolnjevati zahtevane pogoje, ki zagotavljajo ustrezno znan-
stveno raven.
Slika 4.4 kaže, da se je po začetnem zagonu v letih pred osamosvo-
jitvijo Slovenije financiranje mladih raziskovalcev v devetdesetih letih
nekoliko zmanjšalo, vendar je program ostal bistveni sestavni del finan-
ciranja slovenske znanosti. Do leta 2006 so bili mladi raziskovalci raz-
deljeni v dve skupini, na mlade raziskovalce za obnovo raziskovalnih
kapacitet univerz in inštitutov, ki jih je bilo v povprečju štiri petine, in
69
