Page 72 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
4 Oblike financiranja znanosti
na mlade raziskovalce za »pretok« v gospodarstvo (Računsko sodišče,
2010). Do uvedbe bolonjskega študija sta bili dve tretjini programa mla-
dih raziskovalcev namenjeni doktorandom, tretjina pa magistrantom.
Študentje, vključeni v program, so večinoma najprej pridobili magiste-
rij, nato pa so doktorirali. Danes v programu sodelujejo samo doktorski
študenti.
Oba cilja, ki si jih je program zastavil – obnova, pomladitev razisko-
valnih kapacitet in povečanje števila doktorjev v gospodarstvu –, sta
bila dosežena. V gospodarstvu, kjer v devetdesetih letih skoraj ni bilo
doktorjev znanosti (le 3 ), jih danes dela 25 , kar Slovenijo približuje
razvitim državam, kjer jih je le kakih 10 več (Auriol, Misu in Freeman,
2013). Delež doktorjev, starih do 40 let, je bil leta 1988, v začetnem ob-
dobju programa mladih raziskovalcev, 20-odstotni, že do leta 2005 pa se
je povzpel na 40 in se na tem odstotku ustalil. Do padca števila mladih
raziskovalcev v letu 2001, ki ga kaže slika 4.4 na prejšnji strani, je prišlo
zato, ker se je začetek financiranja novih mladih raziskovalcev za to leto
premaknil v januar 2002.
Zabeleženo zmanjšanje namenskih sredstev leta 2006 je posledica
prehoda skupine mladih raziskovalcev za gospodarstvo na t i a, kjer pa
je program hitro zamrl. Ta primer razkriva težave slovenskega inova-
cijskega sistema, ki v praksi ne deluje najbolje. Ministrstvo za znanost
in a rrs sta del sredstev v okviru programa namenila prehodu mladih
raziskovalcev v gospodarstvo, ko pa so mladi raziskovalci prešli k mi-
nistrstvu za gospodarstvo ali t i a, se njihovo število ni povečalo, kot
bi pričakovali, ampak zmanjšalo, dokler ni bil program celo ukinjen.
Za optimalno sodelovanje gospodarstva in znanosti pa je prav preha-
janje mladih doktorjev v gospodarstvo zelo pomembno in bi ga morale
z ustreznimi programi spodbujati akademske ustanove, z ustrezno plač-
no politiko pa država in gospodarstvo. V zadnjih letih se je število novih
mladih raziskovalcev prepolovilo, kar je seveda povzročilo tudi padec
skupnega števila financiranih mladih raziskovalcev, kot lahko razbere-
mo iz slike 4.4 na prejšnji strani – stanje se bo zato še nekaj let slabšalo,
in vse več mladih bo po doktoratu iskalo boljše priložnosti v tujini.
Zmagovitega konja se ne brca
Delo, 27. oktober 2016
Ena najpronicljivejših potez slovenske politike vseh časov: to je samo
ena od kopice laskavih oznak programa Mladi raziskovalci, ki smo jih
70
na mlade raziskovalce za »pretok« v gospodarstvo (Računsko sodišče,
2010). Do uvedbe bolonjskega študija sta bili dve tretjini programa mla-
dih raziskovalcev namenjeni doktorandom, tretjina pa magistrantom.
Študentje, vključeni v program, so večinoma najprej pridobili magiste-
rij, nato pa so doktorirali. Danes v programu sodelujejo samo doktorski
študenti.
Oba cilja, ki si jih je program zastavil – obnova, pomladitev razisko-
valnih kapacitet in povečanje števila doktorjev v gospodarstvu –, sta
bila dosežena. V gospodarstvu, kjer v devetdesetih letih skoraj ni bilo
doktorjev znanosti (le 3 ), jih danes dela 25 , kar Slovenijo približuje
razvitim državam, kjer jih je le kakih 10 več (Auriol, Misu in Freeman,
2013). Delež doktorjev, starih do 40 let, je bil leta 1988, v začetnem ob-
dobju programa mladih raziskovalcev, 20-odstotni, že do leta 2005 pa se
je povzpel na 40 in se na tem odstotku ustalil. Do padca števila mladih
raziskovalcev v letu 2001, ki ga kaže slika 4.4 na prejšnji strani, je prišlo
zato, ker se je začetek financiranja novih mladih raziskovalcev za to leto
premaknil v januar 2002.
Zabeleženo zmanjšanje namenskih sredstev leta 2006 je posledica
prehoda skupine mladih raziskovalcev za gospodarstvo na t i a, kjer pa
je program hitro zamrl. Ta primer razkriva težave slovenskega inova-
cijskega sistema, ki v praksi ne deluje najbolje. Ministrstvo za znanost
in a rrs sta del sredstev v okviru programa namenila prehodu mladih
raziskovalcev v gospodarstvo, ko pa so mladi raziskovalci prešli k mi-
nistrstvu za gospodarstvo ali t i a, se njihovo število ni povečalo, kot
bi pričakovali, ampak zmanjšalo, dokler ni bil program celo ukinjen.
Za optimalno sodelovanje gospodarstva in znanosti pa je prav preha-
janje mladih doktorjev v gospodarstvo zelo pomembno in bi ga morale
z ustreznimi programi spodbujati akademske ustanove, z ustrezno plač-
no politiko pa država in gospodarstvo. V zadnjih letih se je število novih
mladih raziskovalcev prepolovilo, kar je seveda povzročilo tudi padec
skupnega števila financiranih mladih raziskovalcev, kot lahko razbere-
mo iz slike 4.4 na prejšnji strani – stanje se bo zato še nekaj let slabšalo,
in vse več mladih bo po doktoratu iskalo boljše priložnosti v tujini.
Zmagovitega konja se ne brca
Delo, 27. oktober 2016
Ena najpronicljivejših potez slovenske politike vseh časov: to je samo
ena od kopice laskavih oznak programa Mladi raziskovalci, ki smo jih
70
