Page 75 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 75
Raziskovalna oprema in druga področja financiranja 4
1991–1995 4,61 12,16
1996–2000 5,37 14,07
2001–2005
2006–2010 16,30
2011–2015
Slika 4.5 Sredstva za raziskovalno opremo v milijonih evrov po petletnih obdobjih
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/).
Sam način financiranja raziskovalne opreme je zelo pomemben. Že na
začetku je bil zasnovan tako, da je bilo proračunsko financiranje pogo-
jeno s sofinanciranjem javnih raziskovalnih ustanov in delno industri-
je. Prav ta soudeležba je bistveno izboljšala namensko porabo sredstev,
saj so bile raziskovalne organizacije prisiljene v racionalizacijo nabav-
nih stroškov. Druga področja (recimo medicina in vojska) so ravno za-
radi izključno proračunskega financiranja svoje opreme dovzetnejša za
koruptivne zlorabe. Za nakup velike raziskovalne opreme je poleg tega
predvidena precej visoka minimalna vrednost, zaradi česar mora usta-
nova potrebe različnih oddelkov uskladiti in jih tudi dolgoročno načr-
tovati. Bolje organizirane ustanove (recimo i j s) so zato pridobile več
raziskovalne opreme kot, denimo, ustanove, ki so notranje manj pove-
zane. Verjetno bi to dejstvo veljalo še bolj upoštevati in glede na veli-
kost ustanov ter njihovo uspešnost pri pridobivanju projektov sredstva
za raziskovalno opremo dodeljevati v enem kosu. V tem primeru bi se
univerze začele opremljati z večjo in tudi dražjo opremo.
Med pomembne elemente uspešnega raziskovalnega dela spada tu-
di dostop do strokovne literature in podatkovnih baz. Gre za področje,
ki bi ga večina raziskovalcev kar prezrla, pa vendar je ta infrastruktura
ključnega pomena za slovensko znanost. Razlog, da je to področje med
znanstveniki prezrto, bi lahko iskali v tem, da se zdi uporaba strokov-
ne literature in baz podatkov nekaj samoumevnega, saj je pri nas dobro
organizirana in zlahka dostopna. A da tako deluje, so seveda prav tako
potrebna ustrezna sredstva, česar se raziskovalci pogosto verjetno niti
ne zavedajo. Še pred dobrimi desetletjem je to področje zajemalo pred-
vsem nabavo znanstvenih revij, ki so bile tiskane na papirju in so jih
raziskovalci lahko dobili v knjižnicah. Z razvojem informacijskih orodij
se je položaj temeljito spremenil, saj so danes praktično vse znanstvene
revije dostopne na spletu; v okviru plačljivih paketov je na voljo več de-
set tisoč revij. a rrs je leta 2008 podvojila sredstva za nabavo teh pake-
tov in s konzorcijskimi pogodbami med vsemi slovenskimi univerzami
73
1991–1995 4,61 12,16
1996–2000 5,37 14,07
2001–2005
2006–2010 16,30
2011–2015
Slika 4.5 Sredstva za raziskovalno opremo v milijonih evrov po petletnih obdobjih
Po podatkih a rr s (https://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/).
Sam način financiranja raziskovalne opreme je zelo pomemben. Že na
začetku je bil zasnovan tako, da je bilo proračunsko financiranje pogo-
jeno s sofinanciranjem javnih raziskovalnih ustanov in delno industri-
je. Prav ta soudeležba je bistveno izboljšala namensko porabo sredstev,
saj so bile raziskovalne organizacije prisiljene v racionalizacijo nabav-
nih stroškov. Druga področja (recimo medicina in vojska) so ravno za-
radi izključno proračunskega financiranja svoje opreme dovzetnejša za
koruptivne zlorabe. Za nakup velike raziskovalne opreme je poleg tega
predvidena precej visoka minimalna vrednost, zaradi česar mora usta-
nova potrebe različnih oddelkov uskladiti in jih tudi dolgoročno načr-
tovati. Bolje organizirane ustanove (recimo i j s) so zato pridobile več
raziskovalne opreme kot, denimo, ustanove, ki so notranje manj pove-
zane. Verjetno bi to dejstvo veljalo še bolj upoštevati in glede na veli-
kost ustanov ter njihovo uspešnost pri pridobivanju projektov sredstva
za raziskovalno opremo dodeljevati v enem kosu. V tem primeru bi se
univerze začele opremljati z večjo in tudi dražjo opremo.
Med pomembne elemente uspešnega raziskovalnega dela spada tu-
di dostop do strokovne literature in podatkovnih baz. Gre za področje,
ki bi ga večina raziskovalcev kar prezrla, pa vendar je ta infrastruktura
ključnega pomena za slovensko znanost. Razlog, da je to področje med
znanstveniki prezrto, bi lahko iskali v tem, da se zdi uporaba strokov-
ne literature in baz podatkov nekaj samoumevnega, saj je pri nas dobro
organizirana in zlahka dostopna. A da tako deluje, so seveda prav tako
potrebna ustrezna sredstva, česar se raziskovalci pogosto verjetno niti
ne zavedajo. Še pred dobrimi desetletjem je to področje zajemalo pred-
vsem nabavo znanstvenih revij, ki so bile tiskane na papirju in so jih
raziskovalci lahko dobili v knjižnicah. Z razvojem informacijskih orodij
se je položaj temeljito spremenil, saj so danes praktično vse znanstvene
revije dostopne na spletu; v okviru plačljivih paketov je na voljo več de-
set tisoč revij. a rrs je leta 2008 podvojila sredstva za nabavo teh pake-
tov in s konzorcijskimi pogodbami med vsemi slovenskimi univerzami
73
